Jedro

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja, na podlagi česa je tožena stranka zaključila, da predstavlja sporna gradnja gradnjo novega objekta, zato izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Upravne enote Izola, št. 351-48/2018/8 z dne 26. 7. 2018, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v novo odločanje.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožečima strankama stroške tega postopka v znesku 25,00 EUR vsaki, v roku 15 dni, po poteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Upravna enota Izola (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z odločbo, št. 351-48/2018/8 z dne 26. 7. 2018 (v nadaljevanju: prvostopenjska odločba), odločila, da se zahtevek investitorjev A.A. in B.B. (v nadaljnjem besedilu investitorja ali tožnika) za izdajo gradbenega dovoljenja za legalizacijo nadzidave in rekonstrukcije enostanovanjske stavbe na naslovu ..., na parc.št. 240, k.o. C., po projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki ga je izdal: D. d.o.o., št. projekta 32/16, marec 2018 (vodilna mapa, načrt arhitekture, izjava odg. projektanta gradbenih konstrukcij, elaborati, odg. vodja projekta E.E., uni. dipl. inž. arh.) in D. d.o.o. Izola, št. projekta 32/16, junij 2018 (vodilna mapa - dopolnitev načrta arhitekture - dopolnitev odg. vodja projekta E.E., uni. dipl. inž. arh.), zavrne.

2. V obrazložitvi prvostopenjske odločbe navaja, da sta investitorja podala vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za legalizacijo nadzidave in rekonstrukcije na stanovanjski stavbi na naslovu ... na parc.št. 240, k.o. C., h kateremu sta priložila projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki obravnava odstopanja, do katerih je prišlo med gradnjo, za katero je bilo izdano gradbeno dovoljenje, št. 351-188/2010/G-11/85 z dne 9. 12. 2011 in sicer so po navedbi citiranega projekta predmetne legalizacije dela, ki so že izvedena in sicer sprememba višinskih gabaritov (nadzidava glede na pravnomočno gradbeno dovoljenje), sprememba oblike in konstrukcije strehe, izvedba ugreznjene terase in sprememba notranje razporeditve prostorov. Na vzhodni strani stavbe se nahaja nezahteven objekt, za katerega je pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje, št. 351-20/2015/G-15/43 z dne 23. 9. 2015. 3. Po podatkih evidence izdanih dovoljenj, je bilo za obravnavano stavbo investitorjema izdano gradbeno dovoljenje, št. 351-188/2010/G-11/85 z dne 9. 12. 2011, za rekonstrukcijo, nadzidavo, dozidavo in spremembo namembnosti poslovne stavbe na naslovu ..., parc.št. 240 k.o. c. (zgrajene na podlagi gradbenega dovoljenja št. 351-2/84-4/G-84/11 z dne 29. 3. 1984), približnega tlorisa 8,55 m x 12,40 m z vhodnim vetrolovom na severni strani objekta; visoko pritličen (ni podkleten) in etažnosti P + 1 s kotom praga KP je plus minus 0,00 m pri 4,05 MNV in kotovenca + 6,76 m na koto praga; objekt na severozahodni in severovzhodni strani obdan s teraso, dostopno preko dveh stopnic v enostanovanjsko stavbo, tloris osnovnega objekta se dozida na spodnji strani s podzemno kotlovnico dimenzij 2,90 m x 5,25 m; objekt se nadzida za eno etažo do P+2, višinske kote pritličja K P je plus minus 0,00 m pri 4,05 MNV, kotavenca KV je plus 9,58 m pri 13,63 MNV in kota slemena K S je plus 11,50 m pri 15,55 MNV; streha simetrična štirikapnica, naklon 18-.

4. Prvostopenjski organ je bil s strani Inšpektorata za promet, energetiko in prostor, Območna enota Koper seznanjen z ugotovitvijo inšpekcijskega organa, da investitorja izvajata gradbena dela v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem in da morata ustaviti izvajanje del. Z inšpekcijskim pregledom dne 13. 5. 2013 je bilo ugotovljeno, da je objekt že zgrajen in da v njem potekajo še zadnja zaključna dela ter da je namesto enostanovanjskega objekta izveden objekt z devetimi bivalnimi enotami in da je bil objekt nadzidan za pridobitev mansardnega stanovanja s strešno teraso, tako da se je v nasprotju s PGD dokumentacijo (gradbeno dovoljenje, št. 351-188/2010/G-11/85 z dne 9. 12. 2011), pridobilo stojno višino v zadnji etaži, ki je bila v PGD dokumentaciji prikazana kot neuporabno podstrešje brez stojne višine (dodatno potrjeno z meritvami višine objekta na ponovnem inšpekcijskem ogledu dne 5. 9. 2013). Inšpekcijski organ je v ponovnem postopku izdal odločbo, št. 06122-3854/2011/25 z dne 18. 9. 2013, ki je postala pravnomočna 8. 10. 2014 in s katere so razvidne vse citirane ugotovitve v objektu ter ugotovitev, da predstavlja obravnavani objekt neskladno gradnjo.

5. Nadalje je ugotovil, da sta investitorja v postopku za spremembo gradbenega dovoljenja, št. 351-188/2010/G-11/85 z dne 9. 12. 2011, za legalizacijo izvedene neskladne gradnje obravnavane stavbe, pridobila gradbeno dovoljenje, št. 351-20/2015/G-15/43 z dne 23. 9. 2015, s katerim sta bila delno legalizirana izvedena neskladna gradnja (sprememba gradbenega dovoljenja, št. 351-188/2010/G-11/85 z dne 9. 12. 2011 v delu, ki dovoljuje ''dozidavo kotlovnice'') in sicer za legalizacijo nezahtevnega objekta - manjše kotlovnice severovzhodno ob stanovanjski stavbi, v kateri je prostor za toplotno črpalko in skladišče, L tlorisne oblike, dimenzij 7,30 m x 2,80 m + 2,97 m x 7,36 m, bruto tlorisne površine 21,23 m2. Pritličen objekt z ravno pohodno streho, ki predstavlja ploščad pred stanovanjsko stavbo, z dostopnimi stopnicami na vzhodni strani.

6. V obravnavanem postopku za izdajo gradbenega dovoljenja gre za legalizacijo nadzidave in rekonstrukcije enostanovanjske stavbe. Po navedbah priloženega projekta so predmet legalizacije gradnje že izvedena gradbena dela v obsegu spremembe višinskih gabaritov - nadzidava glede na pravnomočno gradbeno dovoljenje za 0,62 m glede na gradbeno dovoljenje in sicer je kota venca (GD 2011) KV je + 9,58 m pri 13,63 MNV, izvedena kota venca KV je + 10,20 m pri 14,25 MNV (dvig za 0,62 m) kota slemena (GD 2011) KS je + 11,50 m pri 15,55 MNV, izvedena kota slemena KS je + 12,55 m (ni naveden podatek o absolutni višini); (dvig za 1 m) izvedena etažnost stavbe je P +2 + nebivalno podstrešje, ki večji del obsega podstrešje, manjši del ugreznjena terasa; po navedbi v projektu, na podstrešju ni zagotovljena minimalna svetla višina, 2,50 m na dveh tretjinah iste tlorisne površine, kjer je svetla površina prostora večja od 180 m, kot jo za stanovanjske prostore v stanovanjih s poševnim stropom določa 12. člen Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj (Ur.list RS, št. 1/2011). Izvedena je sprememba oblike in konstrukcije strehe ter izvedba ugreznjene terase (štirikapna streha, krita s korci, naklon 18-, strešna okna, izvedena zunanja ugreznjena terasa na severni strani z dostopom s stopnišča in sprememba notranje razporeditve prostorov, načrtov arhitekture v pritličju; 1. nadstropju; 2. nadstropju in podstrešja). Prvostopenjski organ je investitorja pozval na dopolnitev priložene projektne dokumentacije, med ostalim tudi tako, da bo izdelan z vsebino, ki jo določa Pravilnik o projektni dokumentaciji (Ur. list RS, št. 55/2008), vključno z obveznimi elaboratskimi izkazi in da morajo biti nanj pridobljena nova soglasja in sicer: soglasja za priključitev na javno infrastrukturo, soglasje upravljavca javne površine Občine Izola (varovalni pas ulice) ter soglasja solastnikov parc.št. 269 k.o. C., zaradi odmika, ki je manjši od 4 m (šesti odstavek 10. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih ''Ob mestnem stadionu'' (v nadaljevanju PUP).

7. Investitorja sta dne 20. 6. 2018 svojo vlogo dopolnila, glede zahteve po pridobitvi soglasja sosedov pa sta navedla, da za legalizacijo nadzidave in rekonstrukcijo v predvidenem obsegu soglasje sosedov ni potrebno, saj 6. točka 10. člena PUP določa, da je za gradnjo z odmikom manjšim od 4 m potrebno soglasje sosedov zgolj pri novogradnjah, ne pa tudi pri dozidavah in nadzidavah obstoječih objektov. To izhaja tudi iz izvedeniškega mnenja izvedenca F.F. z dne 28. 2. 2018, v katerem navaja, da je nedvoumno, da obravnavani projekt in gradbeno dovoljenje, št. 351-188/2010/G-11/85 predvideva nadzidavo obstoječega objekta, ki je bil zgrajen z gradbenim dovoljenjem, št. 351-2/84-4/G 11 na parc.št. 240, k.o. C.. V mnenju navaja, da je zatrjevanje kogarkoli, da je projekt za gradbeno dovoljenje, ki predvideva nadzidavo, projekt za novogradnjo zmotno. Ko obravnavamo posege na že obstoječih objektih, bodisi da jih prizidamo bodisi ohranjamo, večamo, manjšamo, dvigamo, nižamo, vedno izhajamo iz nečesa obstoječega in že nekaterih pridobljenih pravic, že obstoječih vplivov na okolje ali obstoječih priključkov na omrežje in ali infrastrukturo.

8. Po tem, ko citira za odločitev v zadevi relevantne določbe 66. člena, 2. člena in 5. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) ter določbe PUP ugotavlja, da je glede na citirane definicije ZGO-1, potrebno obravnavati legalizacijo izvedene nadzidave kot ''gradnjo novega objekta''. Zato je potrebno ob upoštevanju navedenih določb šestega odstavka 10. člena PUP za izvedeno nadzidavo novega drugega nadstropja in podstrešja pridobiti soglasje lastnikov sosednje parcele, saj je odmik novogradnje manjši od 4 m. Investitorja sta z navedbami v odgovoru z dne 20. 6. 2018 dokazala, da je bila gradnja enostanovanjskega objekta zaključena v začetku leta 2013 in sta ga pričela uporabljati takoj po zaključku gradnje. Z zaključkom gradnje sprememba izdanega gradbenega dovoljenja v skladu s 73. členom ZGO-1 ni več možna. Zaradi odmika manjšega od 4 m, brez za to potrebnega soglasja niso izpolnjeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja, kot jih določa prvi odstavek 66. člena ZGO-1, saj projekt ni izdelan v skladu s prostorskim aktom (1. točka prvega odstavka 66. člena ZGO-1), saj k predvideni gradnji niso bila pridobljena vsa predpisana soglasja (3. točka prvega odstavka 66. člena ZGO-1), zato je vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja zavrnila.

9. Ministrstvo za okolje in prostor je z odločbo, št. 35108-163/2018-2-KB z dne 21. 9. 2018 pritožbo investitorjev, kot neutemeljeno zavrnilo in dodatno obrazložilo, zanj sicer pravilno, stališče prvostopenjskega organa. Investitorjema je pojasnilo, da v konkretnem primeru ni pomembno ali gre za nadzidavo ali rekonstrukcijo, pač pa je odločilna ugotovitev, ki pa je nesporna, da gre za povišanje objekta, lociranega povsem ob parcelni meji, zaradi česar je v skladu z določbo šestega odstavka 10. člena PUP treba pridobiti soglasja vseh lastnikov mejnega zemljišča, ki jih investitorja nista pridobila.

10. Tožnika se z izpodbijano odločbo ne strinjata in v tožbi izpodbijata odločbo prvostopenjskega organa v zvezi z drugostopenjsko odločbo. Tožbo vlagata iz razlogov po 1., 2. in 3. točki 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Sodišču predlagata, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponoven postopek, toženi strani pa naloži povrnitev njunih stroškov postopka. V tožbi navajata, da sta dne 19. 12. 2011 pridobila gradbeno dovoljenje za nadzidavo hiše in njeno rekonstrukcijo v enostanovanjsko hišo. Tekom gradnje pa se je izkazalo, da že obstoječi objekt (to je objekt v stanju, kot je bil, preden sta ga tožnika kupila) ni bil zgrajen skladno z izdanim gradbenim dovoljenjem z dne 29. 3. 1984, saj je bila streha v naravi izvedena kot štirikapnica, po projektni dokumentaciji pa je bila enokapnica. Posledično podstrešja ni bilo mogoče izvesti skladno s projektno dokumentacijo in gradbenim dovoljenjem z dne 9. 12. 2011. Zaradi zagotovitve skladnosti s PUP (dosego predpisanega naklona strešine) je projektant predlagal izvedbo na način, da se zviša kolenčni zid za cca 60 cm, kar je bilo izvedeno, to pa je sporna nadzidava v tem postopku.

11. Upravni organ prve stopnje je tekom postopka pravilno ugotovil: da gre za že obstoječi objekt, zgrajen na podlagi gradbenega dovoljenja, z dne 29. 3. 1984, da je bilo strankama že izdano gradbeno dovoljenje z dne 9. 12. 2011 za rekonstrukcijo, nadzidavo, dozidavo in spremembo namembnosti poslovne stavbe na naslovu ... v enostanovanjsko stavbo, in da stranki v predmetnem postopku zahtevata legalizacijo sprememb, nastalih tekom izvajanja del po gradbenem dovoljenju z dne 9. 12. 2011 (predmet tega postopka torej ni celotna nadzidava, ampak zgolj spremembe na podstrešju in sprememba notranje razporeditve prostorov). Pogoje za posege v prostor na tem območju ureja PUP, upravni organ prve stopnje je napačno ugotovil, da naj bi pri nameravani legalizaciji nadzidave šlo za novogradnjo. Temu sta tožeči stranki v pritožbi ugovarjali, upravni organ druge stopnje pa v svoji odločitvi ni pojasnil, zakaj je nadzidavo, ki jo želita tožnika legalizirati, štel za novogradnjo. Tako odločitev organa prve stopnje kot drugostopenjska odločba nimata nobenih razlogov o tem, zakaj naj bi nadzidava bila nova gradnja. V nadaljevanju pojasnjujeta, da vsaka nadzidava ali dozidava objekta ni gradnja novega objekta, ampak le določene. V konkretnem primeru nadzidava ni nova gradnja, saj se zaradi nje bistveno ne spreminja zunanji izgled objekta. V posledici sta prvostopenjski organ in drugostopenjski organ napačno uporabila materialno pravo in posledično zagrešila bistveno kršitev pravil postopka. Upravna organa nista uporabila v celoti določbe 7.1 odstavka 2. člena ZGO-1, saj nista obrazložila, v čem naj bi se bistveno spremenil zunanji izgled objekta.

12. Kolikor bi upravna organa I. in II. stopnje pravilno ugotovila, da v konkretnem primeru ne gre za novo gradnjo, ne bi smela uporabiti določbe šestega odstavka 10. člena PUP, v posledici česar soglasje sosedov za nadzidavo ni potrebno. Zaradi nadzidave se tudi bistveno ni spremenila prostornina objekta, saj se je povečala za manj kot deset odstotkov predvidene prostornine objekta po izdanem gradbenem dovoljenju in bi se zato nadzidava lahko štela tudi za rekonstrukcijo (ki pa skladno z določbo drugega odstavka 2. člena ZGO-1 ni novogradnja). Na podlagi določb PUP soglasja sosedov za dela, ki niso novogradnja, niso potrebna, ne glede na to, za kakšna dela gre, torej tudi, v kolikor se višina objekta poveča. 13. Upravnemu organu očita napačno ugotovitev dejanskega stanja. Gradbena dela, ki jih želita legalizirati tožnika, ne vplivajo bistveno na zunanji videz objekta. Pri tem je treba upoštevati razliko med zunanjim videzom objekta po projektu, za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje dne 9. 12. 2011 in videzom objekta po projektu, ki je predmet tega postopka. Razlika med zunanjim videzom objekta je minimalna, spremenjena je zgolj oblika ostrešja, kolenčni zid podstrešja pa je višji za 62 cm, kar na zunaj sploh ni opazno. Da v obravnavanem primeru ne gre za novogradnjo, pa izhaja tudi iz izjave izvajalca del na objektu družbe G. d.o.o., ki je izvajal nadzidavo objekta v letu 2018 po gradbenem dovoljenju, št. 351-188/2010-11/85. Iz izjave izhaja, da je družba vršila adaptacijo in nadzidavo obstoječega objekta in ne novogradnje. To pa izhaja tudi iz že navedenega izvedeniškega mnenja izvedenca F.F..

14. V nadaljevanju očita tudi napačno uporabo določb 73. člena ZGO-1, ki določa, da se v primeru, da so spremembe tekom gradnje na objektu takšne narave, da pomeni to za objekt, ki se gradi oziroma rekonstruira spremembo pogojev, določenih z gradbenim dovoljenjem in elementov, ki lahko vplivajo na zdravstvene pogoje, okolje, varnost objekta in spremembo predpisanih bistvenih zahtev, je investitor dolžan vložiti zahtevo za spremembo gradbenega dovoljenja. V tem primeru se gradbeno dovoljenje lahko spremeni samo po enakem postopku, kot je bilo to dovoljenje izdano. V postopku izdaje gradbenega dovoljenja z dne 9. 12. 2011 upravni organ ni zahteval soglasja lastnikov sosednjih parcel št. 296 k.o. C. zaradi odmika od te parcele, manjšega od 4 m. Soglasje je bilo zahtevano zgolj zaradi posega na sosednjo nepremičnino, saj je bilo predvideno, da se bo z deli posegalo na sosednjo nepremičnino s postavitvijo gradbenega odra, za kar je investitor pridobil soglasje, kar izhaja iz dokazov predloženih v pritožbenem postopku.

15. V predmetnem postopku prvostopenjski organ zahteva predložitev soglasja lastnikov sosednje parcele, ne glede na to, da se z deli ni in ne bo posegalo na sosednjo nepremičnino. V postopku izdaje gradbenega dovoljenja z dne 9. 12. 2011 je lastnik sosednje parcele upravni organ pravilno obravnaval kot stranske udeležence po določbi 49.a člena ZGO-1 in 43. člena ZUP, ne pa kot osebe, ki bi morale skladno s šestim odstavkom 10. člena PUP dati soglasje za gradnjo, saj je pravilno štel, da nameravana gradnja - nadzidava celotne etaže - ni novogradnja. Nadalje očita, da je prvostopni organ vlogo tožeče stranke v celoti zavrnil, ne da bi ugotavljal, ali se za posamezni sklop sprememb lahko izda gradbeno dovoljenje ali ne. Tožeči stranki zatrjujeta, da najmanj sprememba notranje razporeditve prostorov ni novogradnja, saj se ne spreminja zunanji gabarit objekta in notranje spremembe v ničemer ne vplivajo na spremembo pogojev, določenih z obstoječim gradbenim dovoljenjem. Tožnika vztrajata, da nobena izmed sprememb, ki so bile predmet vloge, ne vpliva na spremembo pogojev, določenih z gradbenim dovoljenjem in po njunem mnenju za objekt, kot celoto, ne bi bilo potrebno izdajati novega gradbenega dovoljenja, ampak bi zadostovala zgolj sprememba že obstoječega gradbenega dovoljenja, kot sta stranki primarno zahtevali.

16. Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

17. Sodišče je v zadevi dne 25. 3. 2021 izvedlo glavno obravnavo v navzočnosti tožnikov. Glavno obravnavo je opravilo v odsotnosti tožene stranke, ki je bila na glavno obravnavo pravilno vabljena, svoje odsotnosti pa ni opravičila. Tožnika sta na glavni obravnavi vztrajala pri vloženi tožbi s prilogami, ki sta jo še dodatno argumentirala. V zadevi sta kot bistveno izpostavila, da sta šla v dvig stavbe za 60 cm po nasvetu projektanta in izvajalca, kar izhaja tudi iz gradbenega dnevnika. Prvo gradbeno dovoljenje, ki je pravnomočno, je dovoljevalo dvig prejšnje stavbe za več kot dva metra, za naveden poseg ni bilo potrebno soglasje sosedov, to soglasje se sedaj od njiju zahteva za višinsko razliko le 60 cm, pri čemer se na izgledu stavbe ta dvig sploh ne pozna.

18. V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo v vse predlagane dokaze, razen dokaza z vpogledom v dopis upravne enote z dne 11. 2. 2014 ter gradbeni dnevnik z dne 14. 3. 2012, ki sta ga tožnika kot dokaz predložila na glavni obravnavi, in predstavljata tožbeno novoto. V skladu z 52. členom ZUS-1 zato sodišče predlaganih dokazov, tako kot dokazov z vpogledom v izjavo družbe G. d.o.o. ter z vpogledom prve in zadnje strani pogodbe za izvedbo del GOI pri odločanju o tem upravnem sporu ne more upoštevati. Vpogledalo je v pravnomočno gradbeno dovoljenje št. 351-188/2010/G-11/85 z dne 9. 12. 2018, medtem ko upravnega spisa v zadevi izdaje tega gradbenega dovoljenja, kot nepomembnega za odločitev v tej zadevi, ni pribavilo in vpogledalo.

K točki I izreka:

19. Tožba je utemeljena.

20. Med tožečo in toženo stranko ni sporno, da je bilo investitorjema dne 9. 12. 2011 izdano gradbeno dovoljenje, št.. 351-188/2010/G-11/85, s katero je bila dopuščena rekonstrukcija, nadzidava, dozidava in sprememba namembnosti poslovne stavbe na naslovu ..., stoječe na parc. št. 240 k.o. C., ki je bila zgrajena na podlagi gradbenega dovoljenja, št. 351-2/84-4/G-84/11 z dne 29. 3. 1984, s katero se je obstoječi visoko pritličen objekt etažnosti P+1 s koto venca +6,76 m nad koto praga, poleg ostalega nadzidal za eno etažo do višinske kote P + 2 s kotovenca +9,58 m in koto slemena + 11,50 m nad koto praga. Predmet predmetnega gradbenega dovoljenja je legalizacija nadzidave in rekonstrukcije navedene enostanovanjske stavbe po projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, št. 32/16 D. marec 2018 z dopolnitvijo projekta junij 2018, z upoštevanjem dovoljenih posegov na podlagi spremembe gradbenega dovoljenja št. 351-20/2015/G 15/43 z dne 23. 9. 2015. 21. Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe nadalje ne izhaja, na podlagi česa je upravni organ po izvedenem ugotovitvenem postopku zaključil, da zaradi tega, ker investitorja nista pridobila soglasja lastnikov sosednjega zemljišča parc. št. 296 k.o. C., projekt ni skladen z določbami veljavnega PUP ter v posledici pogojem iz prvega odstavka 66. člena ZGO-1. 22. Predmetna gradnja se nahaja v območju veljavnosti PUP, ki v drugem odstavku 9. člena določa, da so v celotnem območju urejanja med drugim dovoljene gradnje novih objektov; dozidave in nadzidave obstoječih objektov; vzdrževalna dela (redna, investicijska in vzdrževalna dela v javno korist) in sprememba namembnosti objektov in njihovih delov (1., 2., 4. in 5. alineja drugega odstavka 9. člena PUP). Lego in velikost objektov PUP ureja v 10. členu, v katerem med ostalim v šestem odstavku določa minimalne odmike novo gradnje od parcelnih mej na 4 m. Odmiki pa so lahko manjši, vendar le s pisnim soglasjem lastnika sosednje parcele.

23. Med tožečima strankama in toženo stranko je sporno, ali predstavlja nelegalna gradnja upoštevaje dovoljene višinske gabarite določene v pravnomočnem gradbenem dovoljenju, št. 351-188/2010/G-11/85 z dne 9. 12. 2011, s katerim je bila dopuščena nadzidava spornega objekta za eno etažo do P+2 z višinsko koto venca KV je + 9, 58 m pri 13, 63 MNV in koto slemena KS je 11, 50 m pri 15, 55 m MNV novogradnjo, za katero je potrebno zadostiti pogojem iz šestega odstavka 10. člena PUP. Sodišče sledi obrazložitvi tožeče in tožene stranke, da je potrebno za opredelitev pojma novo gradnje po šestem odstavku 10. člena PUP upoštevati določbo točke 7.1 2. člena ZGO-1, ki določa, da je gradnja novega objekta izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji izgled.

24. Sodišče ugotavlja, da je ugovor tožnikov, ki se nanaša na kršitev pravil postopka v zvezi z obrazložitvijo, zakaj predstavlja gradnja, ki je predmet zadevnega gradbenega dovoljenja za legalizacijo novo gradnje neobrazložena. Sodišče pritrjuje navedbam tožnikov, da izpodbijana odločba nima razlogov o navedenem odločilnem dejstvu, zaradi česar je ni mogoče preizkusiti. V skladu s prvim odstavkom 14. člena ZUP mora biti upravna odločba obrazložena tako, da obsega: 1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; 2. ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; 3. razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; 4. navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; 5. razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo tako odločbo, in 6. razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Sodišče ugotavlja, da razen navedbe določb predpisov, obrazložitev izpodbijane odločbe nima razlogov o ugotovljenem dejanskem stanju niti navedbe dokazov in razlogov o tem, kateri dokazi so bili odločilni za sprejetje odločitve, prav tako tudi nima razlogov, zakaj je dejansko stanje narekovalo tako odločitev. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe namreč ne izhaja, na podlagi česa je tožena stranka zaključila, da predstavlja sporna gradnja gradnjo novega objekta, upoštevaje točko 7.1. 2. člena ZGO-1, na kar sta tožnika opozarjala že v pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo. Za pošten postopek je namreč bistveno, da ima stranka postopka, katere pravice, dolžnosti in interesi so predmet postopka, ustrezne možnosti, da zavzame stališče, tako glede dejanskega kakor glede pravnih vidikov zadeve. Kolikor akt ni ustrezno obrazložen, je stranki, kakor v tožbi uveljavljata tožnika, kršena njena pravica do pravnega varstva iz 25. člena Ustave RS. V ponovnem postopku se bo morala tožena stranka vsebinsko opredeliti do ugovorov tožnikov in pri tem upoštevati, da je gradbeno dovoljenje za nadzidavo spornega objekta, št. 351-188/2010/G-11/85 z dne 9. 12. 2011, postalo dokončno in pravnomočno in v tem delu po potrebi dopolniti dokazni postopek. Sodišče pri tem dodaja, da PUP nikjer ne določa, da je potrebno že za samo nadvišanje obstoječega objekta, ki je oddaljen manj kot 4 m od sosednje parcele soglasje lastnika le te.

25. Po obrazloženem je sodišče v skladu s 3. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 po opravljeni glavni obravnavi tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponoven postopek, v katerem bo le ta moral ob upoštevanju obrazložitve te sodbe odpraviti ugotovljeno pomanjkljivost v zvezi z zahtevo po obrazloženosti odločbe in po potrebi v tem delu dopolniti dokazni postopek.

26. O stroških postopka tožnikov je sodišče odločilo v skladu s tretjim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožnikov v upravnem sporu, po katerem, če je bila zadeva rešena na glavni obravnavi, pa je ni zastopal odvetnik, priznajo stroški postopka v višini 25,00 EUR.