Jedro

Tehten razlog za delegacijo pristojnosti lahko predstavlja zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, ki se kaže zlasti v precepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.

Po ustaljeni sodni praksi predstavlja zaporedno vlaganje neutemeljenih pravnih sredstev zlorabo procesnih pravic. V konkretnem primeru je z zlorabo te procesne pravice poseženo v pravico do sodnega odločanja brez nepotrebnega odlašanja.

Dedna izjava mora izražati pravo voljo in resnično voljo dediča, dana pa mora biti v predpisani obliki. To pomeni, da mora dedič izjavo lastnoročno podpisati oziroma na zapuščinski obravnavi ustno podano izjavo podpisati s podpisom zapisnika. Delna ali pogojna odpoved je brez učinka in se ne upošteva. Šteje se, da odpovedi sploh ni bilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje potrdita.

Obrazložitev

1. V izpodbijanih sklepih je sodišče zavrglo predlog za prenos krajevne pristojnosti na podlagi 67. člena ZPP (A) in v točki B ugotovilo: katero premoženje sodi v zapuščino (I.), nato pa za dediča premoženja na podlagi zakona razglasilo zapustničino hči A. A. in zapustničinega sina B. B., vsakega do ½ (II.) ter sklenilo, da se po pravnomočnosti sklepa v zemljiški knjigi po uradni dolžnosti vknjiži lastninsko pravico na ime dedičev (III.).

2. Odločitev sodišča v zvezi z zavrženjem predloga za prenos krajevne pristojnosti (A) in razglasitvijo zapustičnine hčerke A. A. kot zakonite dedinje do ½ premoženja (B/II) izpodbija zakoniti dedič pokojne, sin B. B., iz vseh razlogov po 338. členu ZPP. V obrazložitvi navaja, da Okrajno sodišče v Kranju ni imelo podlage, da je predlog za prenos krajevne pristojnosti zavrglo, ampak bi predlog moralo odstopiti v odločanje Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije. Zakoniti dedič je drugi predlog za prenos krajevne pristojnosti vložil zaradi dopisa prvostopnega sodišča dne 25. 7. 2022, v katerem je A. A. pozvalo, naj sporoči, ali sprejema dedni delež, ki ji gre po zakonu, ali ga odstopa sodediču, ali se dedovanju po zapustnici odpoveduje. Vsebina dopisa kaže na pristrano delovanje sodišča in predstavlja tehtni razlog za prenos krajevne pristojnosti. Sodišče je namreč že po zaključenem naroku neutemeljeno pozvalo A. A., naj poda dedno izjavo, čeprav jo je ta že podala in jasno izjavila svojo voljo, da naj celotno zapuščino deduje B. B. Sodišče je A. A. mimo jasno izražene volje razglasilo za dedinjo ½ zapuščine na škodo dediča B. B., to pa so okoliščine, ki utemeljujejo pristransko delovanje Okrajnega sodišča v Kranju in predstavljajo tehtne razloge za prenos krajevne pristojnosti. Zato bi o tem vprašanju moralo odločiti Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ne pa Okrajno sodišče v Kranju, ki je predlog enostavno zavrglo. Vrhovno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da je dopustno tudi v isti zadevi delegacijo predlagati večkrat, le iz drugačnih razlogov, predhodno še ne obravnavanih. Točno takšna situacija je podana v konkretnem primeru. Dedič uveljavlja nove, še neobravnavane razloge, ki so povezani s postopanjem sodišča na zapuščinski obravnavi, četudi številni drugi dogodki iz preteklosti kažejo na pristrano postopanje sodišča v Kranju, kadar obravnava pritožnika. Predlaga razveljavitev obeh izpodbijanih sklepov, nato pa odstop predloga za prenos krajevne pristojnosti v reševanju Vrhovnemu sodišču. Vztraja, da je A. A. v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Kranju pod opr. št. I P 445/2013 podala dedno izjavo, da po zapustnici ne bo dedovala in naj celotno zapuščino deduje dedič B. B. Zapis, da se pravici do dedovanja odpoveduje začasno, je brez pravnih učinkov, ker je dedna izjava nepreklicna in časovno neomejena, zapis začasno pa pravno neučinkovit in na veljavnost dedne izjave nima nikakršnega vpliva. Izjava, kot jo je podala A. A., ne more ostati brez pravnih posledic, ker je zavezujoča in nepreklicna.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tehten razlog za delegacijo pristojnosti lahko predstavlja zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, ki se kaže zlasti v precepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije. A objektivna nepristranskost sodišča, oziroma percepcija razumnega opazovalca o nevtralnosti sodišča zaradi neuspeha stranke v postopkih, ki potekajo pred istim sodiščem, ni v ničemer kompromitirana (67. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

5. V tej zadevi je 21. 7. 2021 Vrhovno sodišče že zavrnilo predlog dediča B. B. za določitev pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča in mu v obrazložitvi pojasnilo, da Vrhovno sodišče na predlog stranke lahko določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, kadar je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi in da so "drugi tehtni razlogi" po ustaljeni sodni praksi predvsem okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranost sodišča, torej okoliščine, zaradi katerih bi bili vsi sodniki pristojnega sodišča nezmožni objektivnega nepristranskega odločanja. Kljub temu je pritožnik 25. 8. 2022 ponovno podal predlog za prenos krajevne pristojnosti na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku, kjer očita sodeči sodnici zlorabo pravic in ravnanja, ki po mnenju pritožnika pomenijo okrnjen videz nepristranosti sodišča in kršitev 23. člena Ustave.

6. Pritožnika zastopa odvetnik, ki ni prava neuka stranka, poleg tega je v obrazložitvi odločbe Vrhovnega sodišča o zavrnitvi predloga za določitev pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča z dne 21. 7. 2021, pod opr. št. I R 80/2021 pritožnik bil poučen, da so drugi tehtni razlogi, ki so podlaga za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP okoliščine, zaradi katerih bi bili vsi sodniki pristojnega sodišča nezmožni objektivno nepristranskega odločanja. Takšnih okoliščin pritožnik v drugem predlogu za delegacijo pristojnosti ne navaja. Zato je pritožnikovemu odvetniku kot pravnemu strokovnjaku nedvomno jasno, da s ponovnim vlaganjem neutemeljenega pravnega sredstva ne bo uspel, bo pa očitno zavlekel zapuščinski postopek, ki teče že od leta 2005. 7. Po ustaljeni sodni praksi predstavlja zaporedno vlaganje neutemeljenih pravnih sredstev zlorabo procesnih pravic. V konkretnem primeru je z zlorabo te procesne pravice poseženo v pravico do sodnega odločanja brez nepotrebnega odlašanja, zato pritožbeno sodišče zaključuje, da drugi zaporedni predlog za delegacijo o pristojnosti, ki je očitno neutemeljen, predstavlja zlorabo procesne pravice in ga je sodišče prve stopnje tudi na podlagi določila prvega odstavka 11. člena ZPP pravilno zavrglo.

8. Na zapuščinski obravnavi dne 30. 6. 2022 je zapustničin sin B. B. predlagal, da se izjava sestre A. A. šteje kot odpoved dedovanju, v kolikor pa bo sodišče obravnavalo kot odstop njenega dednega deleža, pa sprejema tudi dedni delež, ki mu je odstopljen. Na koncu obravnave je sodišče sklenilo, da bo sklep o dedovanju izšel pisno, ko bo pridobilo spis Okrožnega sodišča v Kranju, kjer naj bi se nahajala dedna izjava A. A. 9. Kot sledi iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, sodišče po vpogledu v spis Okrožnega sodišča v Kranju pod opr. št. I P 445/2013 izjave A. A. v eni od pripravljalnih vlog z dne 8. 7. 2016 "po krivdi sodišča in po krivdi odvetnice C. C. se zaenkrat odpovedujem svoji pravici do pravice do dediščine v celoti v korist B. B." ni štelo kot dedno izjavo v zapuščinskem postopku, saj dedna izjava ne more biti časovno omejena – zaenkrat. 10. V skladu z 207. členom Zakona o dedovanju (ZD) mora dedna izjava izražati pravo voljo in resnično voljo dediča, dana pa mora biti v predpisani obliki. To pomeni, da mora dedič izjavo lastnoročno podpisati oziroma na zapuščinski obravnavi ustno podano izjavo podpisati s podpisom zapisnika.

11. V pritožbenem postopku ni sporno, da izjava, na katero se sklicuje pritožnik, ni bila podana na zapuščinski obravnavi, zato je ni mogoče obravnavati kot izjave podane v okviru zapuščinskega postopka in izjava ne more biti presojana po dednopravnih pravilih, na podlagi katerih začasnost izjave o odpovedi dedovanju ne bi bila pravno upoštevna. Iz konteksta iztrgan zapis v pripravljalni vlogi z dne 8. 7. 2016 tudi po oceni pritožbenega sodišča ni dedna izjava skladna z določili 208. člena ZD. Iz teksta celotne pripravljalne vloge veje razočaranje nad ravnanjem in obnašanjem pritožnika, zato je potrebno upoštevati izrecno izjavo, da se dedovanju odpoveduje samo zaenkrat. Ker torej zapis v pripravljalni vlogi, na katerega se sklicuje pritožnik, ni pravno veljavna izjava o odpovedi dedovanja, jo je sodišče prve stopnje pravilno obravnavalo kot zavezo, da bo svojemu bratu mogoče prepustila svoj dedni delež.

12. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je nejasno izraženo voljo poslalo v izjavo stranki na naslov, ki ga je ta navedla v zapuščinskem postopku. Slednja se na poziv sodišča ni odzvala. Delna ali pogojna odpoved je brez učinka in se ne upošteva. Šteje se, da odpovedi sploh ni bilo. Ker izjava o sprejemu dediščine ni potrebna, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

13. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo skladno z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

14. Pritožnik stroškov pritožbenega postopka ni priglasil, zato je odločitev o teh izostala.