Jedro

Ob tem, da pritožba navedb o znatni prizadetosti uporabe in ogroženi varnosti stanovalcev ne uspe ustrezno konkretizirati (in še manj izkazati), velja poudariti, da se z izpodbijanim sklepom ne ustanavlja (vsem namenjena) javna pot, ampak (zgolj) nujna pot za potrebe parcele X. Tudi v t.i. imenovanih predlagalnih nepravdnih postopkih velja glede navajanja novih dejstev in predlaganja dokazov prekluzija.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Nasprotna udeleženca in predlagatelja sami nosijo svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 1.4.2016 odločilo: - da se za potrebe parcele št. 549/2 k. o. X za pešpot, za vožnjo z osebnimi motornimi vozili, občasno pa z drugimi tovornimi vozili, ki gravitirajo na povprečno gospodinjstvo z nosilnostjo do 5 ton, določi nujna pot, ki poteka od javne ceste s parc. št. 901, preko parcele št. *7 k. o. X, ki je last A. A. (v površini 42 m2), preko parcele št. 550/1 k. o. X, ki je v polovični solasti nasprotnih udeležencev (v površini 120 m2), ter parcele št. 549/1 k. o. X, last A. A. (v površini 11 m2), kot je to razvidno iz skice izvedenca geodetske stroke mag. B. B. z dne 28.10.2015 (ki je sestavni del sklepa), kjer so robovi trase poti označeni z rdečo barvo, površine po posameznih parcelah pa z rdečo, rumeno in zeleno barvo (I. točka izreka), - da sta dolžna predlagatelja plačati A. A. nadomestilo za ustanovitev nujne poti (v površini 42 m2) na parceli št. *7 k. o. X v znesku 2.116,80 EUR, za ustanovitev nujne poti (v površini 11 m2) na parceli 549/1 k. o. X v znesku 116,16 EUR ter za ustanovitev nujne poti (v površini 120 m2) na parceli 550/1 k. o. X znesek 2.268,00 EUR, skupaj 4.500,96 EUR, nasprotni udeleženki C. C. pa glede parcele št. 550/1 k. o. X znesek 2.268,00 EUR, obema vse v roku 30 dni z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodne odločbe dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožujeta nasprotna udeleženca, ki pritožbenemu sodišču predlagata, da predlog predlagateljev zavrne, podrejeno pa da zadevo vrne v novo sojenje. Uvodoma navajata, kaj naj bi sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom odločilo oziroma kaj naj bi kot ključno ugotovilo. Sodišče ni ustrezno upoštevalo določbe prvega odstavka 89. člena SPZ. Poudarjata, da je potrebno upoštevati načelo sorazmernosti. Glede na dokazno gradivo se poraja resen dvom v pravilnost zaključka sodišča prve stopnje, da je dovoljena trasa nujne poti z vidika 89. člena SPZ res najustreznejša rešitev. Sama sta ves čas postopka „ponujala“ kot alternativni varianti neposredni stik parcele 549/2 z javno potjo parc. št. 902 ali preko parcele št. 549/3 (sedaj parcele 549/5, 549/6, 549/7 in 549/8), kjer je že potekala pot do parcele 549/2 tokom gradnje hiše na tej parceli. Pot je potekala po trasi, kjer tudi danes ni nobenih hiš. Zlasti do slednje variante se sodišče ni ustrezno opredelilo. V nadaljevanju omenjata, katere naj bi bile ključne zatrjevane okoliščine dejanskega stanja, do katerih se sodišča prve stopnje ni opredelilo oziroma jih ugotavljalo. To naj bi bil veljavni gradbeni načrt, ki predvideva stik parcele št. 549/2 k. o. X neposredno z javno cesto parc. št. 902 iste katastrske občine, ekonomska prizadetost ter status druge nasprotne udeleženke, ki oddaja nepremičnino 550/5 v najem štirim najemnikom, ki imajo sedaj parkirišča ravno na območju, kjer naj bi sicer potekala nujna pot. Izgradnja novih parkirišč bi terjala nova finančna vlaganja, ki niso ne navedena ne finančno ovrednotena v predvidenem nadomestilu. Nadalje izpostavljata znaten vpliv na kmetijsko dejavnost prvega nasprotnega udeleženca, ki na območju, kjer poteka predvidena nujna pot, sedaj odlaga kmetijsko mehanizacijo, dejanski vpliv nujne poti na parcelo št. 550/4 (sosedje D.) ter nujnost izgradnje podpornega zidu na tej parceli. Pojasnjujeta, da bi bila zaradi plazovitosti terena potrebna izgradnja opornega zidu tako na zgornji kot tudi na spodnji strani dela nujne poti. Kot nadaljnjo izpostavljata okoliščino, da predvidena pot poteka čez tri dvorišča, kar znatno prizadene uporabo nepremičnine parc. št. 550/5 in 557/1, kjer povsod stanujejo majhni otroci (z ustanovitvijo predvidene nujne poti bi bila zato ogrožena varnost stanovalcev). Na območju nujne poti naj bi stala ovira, in sicer kontejner z orodjem za delo in kmetovanje, katerega prestavitev bi terjala najmanj enako naporov kot prestavitev vrtne ograje. Izpostavljata neprimernost terena (plazovitost) za vožnjo, tudi občasno, s tovornimi vozili do 5 ton in stroške vzdrževanja ter sanacije območja nujne poti na sedaj zatravljeni površini, saj bo plazovitost terenov nujno povzročila plazenje zgornje brežine nujne poti na novoustanovljeno nujno pot (v tej zvezi omenjata nujno ureditev odvodnjavanja meteorne vode, ki sedaj ponikne na zatravljene površini). Ker sta vseskozi opozarjala na plazovitost terena, bi moralo sodišče podrobneje analizirati tudi to okoliščino. Nadalje izpostavljata zmanjšanje vrednosti služeče nepremičnine za cca. 45.000,00 EUR, nevarnost nepreglednega 90-stopinjskega ovinka ob stavbi na parc. št. 550/5 ter nevarnost za varnost stanovalcev zaradi zdrsa vozil (zlasti ob slabem vremenu). Ni podanega izračuna med nadomestilom za uporabo služečih vozil ter koristi, kot bi jo pridobila gospodujoča nepremičnina z vzpostavitvijo nujne poti. Ves čas sta zatrjevala, da s strani predlagateljev nujna pot ni ustrezna, saj bi vodila preko njunega dvorišča in parkirišč ter bi predstavljala prehudo obremenitev, zaradi česar bi morala v primeru njene ustanovitve na tem delu prenehati uporabljati dvorišče za parkiranje vozil ter odlaganje potrebne mehanizacije in orodja. Tem okoliščinam sodišče ni posvetilo potrebne pozornosti z vidika prvega odstavka 89. člena SPZ in zato v tej smeri ni ugotavljalo sorazmernosti. V nadaljevanju navajata, katere odločitve (oziroma dokazna ocena) sodišča naj bi bile glede na obstoječo sodno prakso v izpodbijanem sklepu napačne. Poudarjata, da je potrebno nujno pot določiti tako, da je dolgoročno najmanj obremenjujoča za vse udeležence. Z dosojeno varianto pa sama izgubita vitalni del svojega zemljišča, prostor za shranjevanje orodja in kmetijskih potrebščin ter prostor za nameščanje kmetijske mehanizacije. Neargumentirana naj bi bila ocena izvedenca, da je trasa, kot sta jo predlagala predlagatelja, bistveno boljša. Izvedenec je zanemaril, da bi bila nasprotna udeleženca na najbolj stičnem delu zaradi obremenitev ob vsakodnevni vožnji prisiljena napraviti dodatni betonski podporni zid. Presojati naj bi bilo potrebno tudi iz vidika, ali bi izgradnja poti ogrozila stabilnost območja in zelo zmanjšala kmetijski potencial, kar pa ni bilo storjeno. Za predmetni teren ni bilo pridobljeno (čeprav bi bilo to potrebno) geološko poročilo. Opozarjata, da pri ustanavljanju nujne poti cenovni vidik ni edini odločujoč kriterij. Nepremičnina predlagateljev meji na javno cesto, zaradi česar ima z njo povezavo. Pot do objekta pa ni nujna. Predlagatelja bi cenovno najugodneje lahko zgradila parkirišče ob javni cesti (na robu parcele). Sedaj dosojena pot v nasprotju z načelom sorazmernosti preveč ovira uporabo nepremičnine nasprotnega udeleženca, saj poteka po sredini njegovega dvorišča, po njegovih parkiriščih in območjih odlaganja delovnih strojev in orodja. Ob ustanavljanju njune poti je v ospredju varovanje pravic lastnika nepremičnine, preko katere naj bi se nujno pot ustanovila. Sodišče se s tem ni ukvarjalo, saj so bili zanj, kot kaže, bistveni predvsem stroški predlagateljice za izgradnjo poti (ne pa celotna obremenitev nasprotnih udeležencev). Nadomestilo za obremenitev nepremičnin in dejavnosti nasprotnega udeleženca je določeno iz materialnopravno zmotnih izhodišč, saj so te obremenitve zagotovo višje od koristi gospodujoče nepremičnine. Škoda zaradi te nujne poti bi bila ob upoštevanju 10-20 % manjvrednosti nepremičnine nasprotnih udeležencev (torej vsaj 20.000,00 EUR) večja od tiste, ki jo je ocenil izvedenec. Slednji je vrednost nadomestila iz tretjega odstavka 89. člena SPZ iz nerazumljivih razlogov ocenil le na manj kot 7.000,00 EUR, čemur je prvo sodišče nekritično sledilo (zaradi nejasnih oziroma med seboj nasprotujočih si razlogov naj bi bila v tem delu podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). Nadalje poudarjata, da nujne poti sploh ni mogoče ustanoviti za vožnjo z intervencijskimi vozili, saj se ta določa za redno uporabo nepremičnine. V laično vloženi pritožbi nasprotna udeleženca dodatno (podrobneje) pojasnjujeta razloge, ki so navedeni že v pritožbi, vloženi s strani njunih pooblaščencev. Med drugim omenjata, da naj bi bila nasprotni udeleženki zaradi nezmožnosti oddajanja hiše v najem v naslednjih šest do osem let povzročena škoda, katere znesek naj bi po sedanjih mesečnih prejemkih znašal od 102.000,00 EUR do 131.000,00 EUR. Temu bi sledila brezposelnost in bi bila kršena pravica do dela. Poudarjata, da je v veljavnem gradbenem načrtu vrisana pot, kje mora potekati dostop do nepremičnine, kar sta predlagatelja pred nakupom hiše vedela, kot tudi da zaradi nujne rabe nasprotnih udeležencev dostopa do svoje hiše ne moreta dobiti po njunih parcelah. Cenilec ni upošteval izpada dohodka v primeru odvzema parkirnih prostorov, ki so za nasprotno udeleženko bistveni. Predlagatelja poti zaradi prevelikih stroškov ne želita izgraditi. Nasprotna udeleženka je na vprašanje sodišča z roko pokazala, kako najemniki parkirajo vozila. Škoda povzročena zaradi odvzema parkirišč, nezmožnosti normalne rabe kmetijskih strojev in velike nevarnosti zaradi poti preko treh dvorišč in pred tremi vhodi je približno 176.000,00 EUR, česar sodišče ni upoštevalo. Predlagatelja, ki sta leta 2012 kupila hišo, sta vedela, da je brez izdelane poti, in sta jo verjetno kupila za primernejšo ceno. Predlagana in s sklepom določena pot ni edina možna pot. Ureditev dveh parkirišč in dokončen dostop do hiše po stopnicah bi bila najcenejša varianta. Navedba sodišča (v 14. točki), da se promet ne bo bistveno povečal, je nerazumna. Prisojeni znesek ne pokrije niti šestmesečne najemnine za hišo na ..., kjer je s.p. nasprotne udeleženke.

3. Predlagatelja sta v odgovoru predlagala zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je upoštevaje določbe 88. in 89. člena SPZ(1) ugotovilo in konkretno (prepričljivo) obrazložilo obstoj vseh zakonsko predvidenih pogojev (razlogov), ki skupaj utemeljujejo vzpostavitev nujne poti po parcelah nasprotnih udeležencev. V tem okviru je lahko s pomočjo v postopku postavljenih izvedencev (geodetske in gradbene stroke) in ob upoštevanju načela sorazmernost upravičeno ugotovilo, da bodo koristi, nastale z njeno ustanovitvijo, za (gospodujoče zemljišče oziroma) parcelo predlagateljev (parc. št. 549/2 k. o. X) očitno presegale obremenitev, ki bi nastala za služeča zemljišča oziroma njune lastnike. Konkretno (prepričljivo) je nadalje pojasnilo tudi, zakaj variante, ki sta jih za vzpostavitev poti predlagala nasprotna udeleženca, (upoštevajoč prav načelo sorazmernosti) niso primerne (ustrezne), kot tudi zakaj ostali njuni pomisleki niso prepričljivi. Pritožnika kljub obširnemu navajanju v te zaključke utemeljenega pomisleka ne vzbudita. Njuno navajanje je mestoma ne le (nedopustno) novo, ampak tudi sicer bodisi presplošno (neizkazano) bodisi nebistveno. Kot je bilo predhodno poudarjeno, pa je na njune relevantne navedbe (pomisleke), podane v postopku na prvi stopnji, tudi sicer pravilno odgovorilo že sodišče prve stopnje.

6. V točkah 10 – 12 (obrazložitve izpodbijanega sklepa) se je sodišče prve stopnje konkretizirano opredelilo do vseh dovolj (konkretno) opredeljenih alternativnih variant. Ker je v okviru (celotne) 12. točke natančno pojasnilo, zakaj ni primerna pot preko parcele št. 549/3 (sedaj parcele št. 549/5, 549/6, 549/7 in 549/8), je (splošen) očitek, da tega ni storilo, neutemeljen. Zakaj zaradi 10 metrov visoke brežine in same širine parcele št. 549/2 (navkljub gradbenemu načrtom oziroma upravnemu dovoljenju iz leta 1969(2)), upoštevaje jasne ugotovitve izvedenca gradbene stroke E. E.,(3) ne pride v poštev varianta, ki se navezuje na javno pot (parc. št. 902 k. o. X),(4) je pojasnjeno v 10. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. V razloge (ugotovitve), ki izkazujejo očitno neprimernost omenjene variante, pritožba ne uspe vzbuditi nobenega pomisleka.(5) Razlogi, zaradi katerih ni bilo moč slediti njunemu ugovoru v zvezi z izgubo parkirišč za najemnike, pa so podani v 13. točki obrazložitve.(6) Ker pritožba teh zaključkov ne uspe izpodbiti,(7) tudi ni moč slediti (neizkazanim) trditvam o ekonomski prizadetosti in potrebi po izgradnji novih parkirišč (ki bi terjala nova finančna vlaganja). Zatrjevanje, da naj bi imela ustanovitev nujne poti znaten vpliv na kmetijsko dejavnost prvega nasprotnega udeleženca (ki naj bi na predvidenem poteku poti odlagal kmetijsko mehanizacijo), ni v zadostni meri pojasnjeno, navajanje, da naj bi bilo potrebno zaradi plazovitosti terena tako na zgornji kot spodnji strani dela nujne poti, ki poteka po sedaj zatravljeni površini, izgraditi oporni zid,(8) pa neizkazano.(9) Iz ugotovitev v postopku angažiranega izvedenca gradbene stroke, kaj takega namreč ne izhaja.(10) Glede na to, da trditve nasprotnih udeležencev o izgubi parkirišč oziroma prostora, potrebnega za odlaganje mehanizacije in orodja, niso izkazane (glej 13. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa), je navajanje, da sta z dosojeno varianto izgubila vitalen del svojega zemljišča,(11) neprepričljivo, očitki sodišču prve stopnje, da tem okoliščinam (z vidika prvega odstavka 89. člena SPZ) ni posvetilo potrebne pozornosti oziroma da v tem oziru ni ugotavljalo sorazmernosti, pa brezpredmetni.(12)

7. Neizkazane so nadalje (splošne) trditve, da naj bi bila zaradi poteka poti preko dvorišča znatno prizadeta uporaba parcel št. 550/5 in 557/1 ter ogrožena varnost stanovalcev na naslovu … in ... (kje naj bi stanovali majhni otroci). Ob tem, da pritožba navedb o znatni prizadetosti uporabe in ogroženi varnosti stanovalcev ne uspe ustrezno konkretizirati (in še manj izkazati), velja poudariti, da se z izpodbijanim sklepom ne ustanavlja (vsem namenjena) javna pot, ampak (zgolj) nujna pot za potrebe parcele št. 549/2 k. o. X. Poleg tega je izvedenec E. E. (glej 15. stran njegovega mnenja z dne 12.2.2016) navedel,(13) da se deli parcel št. *7 in št. 550/1 že sedaj uporabljajo kot manipulacijske površine za motorna vozila (za obračanje, dostavo drv, raznih odpadnih surovin ipd.). Ne le presplošno (in neizkazano), ampak tudi novo(14) (prvi odstavek 337. člena ZPP(15) v zvezi s 37. členom ZNP(16)) je navajanje, da na območju nujne poti stoji ovira (kontejner z orodjem za delo in kmetovanje), katerega prestavitev bi terjala najmanj enako naporov kot prestavitev vrtne ograje. Nepojasnjeno (in hkrati neizkazano) ter posledično neupoštevno je pritožbeno sklicevanje na zmanjšanje vrednosti služeče nepremičnine za približno 45.000,00 EUR kot tudi na nevarnost nepreglednega 90-stopinjskega ovinka ob stavbi na parceli št. 550/5 ter nevarnost za stanovalce zaradi zdrsa vozil (zlasti ob slabem vremenu). Neutemeljen je nadalje pritožbeni očitek o izostanku izračuna med nadomestilom za uporabo služečih vozil ter koristi, ki bi jo z vzpostavitvijo nujne poti pridobila gospodujoča nepremičnina. Sodišče prve stopnje je (ob upoštevanju jasnih ugotovitev izvedenca gradbene stroke) glede višine koristi, ki jo bo z ustanovitvijo nujne poti pridobila gospodujoča nepremičnina, in vrednosti nadomestila za uporabo služečih zemljiščih, podalo obrazložitev, ki je jasna in celostna.

8. Kot je bilo poudarjeno že v 5. točki obrazložitve tega sklepa, je sodišče prve stopnje pri odločanju o ustanovitvi nujne poti upoštevalo vse zakonsko relevantne predpostavke(17) (vključno z načelom sorazmernosti). Pritožba navaja, da naj bi bila odločitev v nasprotju z obstoječo sodno prakso, ki pa je (prav tako) ne uspe konkretno opredeliti. Očitno neutemeljen je nadalje očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje presojati, ali bi izgradnja poti ogrozila stabilnost območja. Ob tem, da so tudi omenjene pritožbene navedbe (vključno z omenjanjem potrebnosti pridobitve geološkega poročila) presplošne in da ni razvidno, kdaj naj bi nasprotna udeleženca v postopku na prvi stopnji podala tovrstne ustrezno konkretne trditve (predloge), je enako pomembno, da je bil v tem postopku angažiran izvedenec, ki česa takega ni ugotovil. Zakaj ni moč slediti pritožbenemu navajanju, da naj bi dosojena pot preveč (nesorazmerno) ovirala uporabo nepremičnin nasprotnega udeleženca, je tako na podlagi ugotovitev izvedenca gradbene stroke kot tudi ugotovitev iz ogleda v 13. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa prepričljivo (konkretno) pojasnilo sodišče prve stopnje.(18) Splošen pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje s položajem (njegovimi pravicami) lastnika nepremičnine, preko katere naj bi se nujna pot ustanovila, ni ukvarjalo in da so bili za odločitev bistveni predvsem stroški predlagateljev za izgradnjo poti, očitno ne drži.(19) Iz I. točke izreka jasno izhaja (glej hkrati tudi razloge podane v 13. točki obrazložitve), da je za potrebe parcele predlagateljev nujna pot prvenstveno ustanovljena za reden dostop z osebnimi vozili. Ker pa je zaradi izrednih dogodkov, do katerih lahko pride v vsakodnevnem življenju, potreben tudi dostop z večjimi (težjimi) vozili, je (zgolj) za občasne (izjemne) prevoze to ustanovilo tudi za tovorna vozila, ki gravitirajo na povprečno gospodinjstvo z nosilnostjo do pet ton (v tem okviru pa v 13. točki obrazložitve upravičeno opozorilo na potrebnost dostopa tudi za intervencijska vozila(20)).

9. Pritožba s svojimi presplošnimi (in neizkazanimi) pomisleki ne vzbudi nobenega dvoma v zaključke sodišča prve stopnje,(21) ki temeljijo na ugotovitvah v postopku angažiranega sodnega izvedenca gradbene stroke.(22) Pritožnika na drugi strani svoje trditve, da naj bi bila škoda zaradi ustanovljene nujne poti zaradi manjvrednosti zemljišča za vsaj 20.000,00 EUR(23) (upoštevati pa naj bi bilo potrebno po njunem mnenju tudi odškodnino za uporabo sedanjega dvorišča in uporabo sedanjih parkirišč(24)), ne uspeta ne ustrezno konkretizirani in še manj izkazati.(25) Zgolj takšno (splošno) zatrjevanje za utemeljitev očitka, da naj bi sodni izvedenec vrednost nadomestila iz nerazumljivih razlogov ocenil (le) na manj kot 7.000,00 EUR in da naj bi mu sodišče prve stopnje nekritično sledilo, nikakor ne zadostuje.

10. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. člen ZNP). Zaradi neuspeha s pritožbo nasprotna udeleženca sama trpita svoje stroške nastale z njeno vložitvijo (1. odstavek 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP in v zvezi s 37. člen ZNP). Tudi predlagatelja sama trpita svoje stroške odgovora na pritožbo, saj v njem podane navedbe niso v ničemer prispevale k predmetni odločitvi o pritožbi nasprotnih udeležencev (1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 155. člena in v zvezi s 37. člen ZNP).

Op. št. (1): Stvarnopravni zakonik, Ur. list RS, št. 87/2002, s kasnejšimi spremembami.

Op. št. (2): Glej prilogo B3. Op. št. (3): Glej osmo stran njegovega mnenja z dne 12.2.2016. Op. št. (4): Pri čemer okoliščina, ali sta predlagatelja za načrt pred nakupom hiše vedela (ali ne) oziroma za kakšno ceno sta hišo kupila, za odločitev o potrebnosti vzpostavitve (nujne) poti ni bistvena. Na drugi strani pa je navajanje (v laično vloženi pritožbi), da predlagateljema prvenstveno ne gre za njuno stanovanje (ureditev doma) ampak (po predvidevanjih nasprotnih udeležencev) za željo po zaslužku, neizkazano.

Op. št. (5): Navedbe, da pot do objekta ni nujna in da bi lahko predlagatelja cenovno najugodneje zgradila parkirišča ob javni cesti (za nujne primere pa še vedno uporabila pot po nepremičninah nasprotnih udeležencev), ne prepričajo. V konkretnem primeru nebistvena je tudi trditev (podana v laični pritožbi), da je pot iz parcele št. 902 na parcelo predlagateljev direktna. Ključen del (sestavina) nepremičnine predlagateljev parc. št. 549/2 k. o. X je prav hiša (uporaba katere je bistven element uporabe nepremičnine kot take), dostop do katere z motornimi vozili (glede na ugotovitve izvedenca) zaradi višinske razlike (naklona) ni možen.

Op. št. (6): Sodišče prve stopnje ugotavlja ne le, da v času ogleda pred objektom ni bilo vozil, ampak tudi, da parkirišča niso bila ne označena in ne vidna. Pritožbeno sklicevanje na izpiske iz računa (s.p.), iz katerih so razvidna plačila najemnine, ugotovitev sodišča prve stopnje (ki se nanašajo na obstoj parkirišč) ne izpodbije.

Op. št. (7): Kar velja tudi za (neprepričljivo) pojasnjevanje (v laično podani pritožbi), zakaj ob ogledu ni bilo parkiranih vozil. Op. št. (8): Oziroma da bi morala nasprotna udeleženca na najbolj stičnem delu zaradi obremenitev ob vsakodnevni vožnji napraviti dodatni betonski zid. Op. št. (9): Na drugi strani ni razvidno, kakšen interes naj bi imela pritožnika za sklicevanje na (tudi sicer neizkazan) vpliv, ki naj bi ga imela ustanovljena nujna pot na parcelo št. 550/4 (ta naj namreč ne bi bila v njuni, ampak v lasti sosedov – D.).

Op. št. (10): Enako velja glede (v precejšnji meri tudi sicer novega in že zato neupoštevnega) pritožbenega navajanja, da naj bi bil teren zaradi plazovitosti neprimeren (tudi za občasno) vožnjo s tovornimi vozili do 5 ton, oziroma (nekonkretiziranega) sklicevanja na stroške vzdrževanja (sanacije) nujne poti zaradi plazovitosti terenov (ter nujno ureditev odvodnjavanja meteorne vode).

Op. št. (11): Oziroma omenjanje zmanjšanja kmetijskega potenciala.

Op. št. (12): Neustrezno pojasnjeno (in zato neupoštevno) je navajanje (podano v laični pritožbi), da naj bi z zaslišanjem prič, ki sta jih nasprotna udeleženca predlagala (a niso bile zaslišane), sodišče dobilo dejanske informacije o dogajanju na ... in ...

Op. št. (13): Kar v 13. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa omenja tudi sodišče prve stopnje.

Op. št. (14): Tudi v t.i. imenovanih predlagalnih nepravdnih postopkih (kot je predmetni) velja glede navajanja novih dejstev in predlaganja dokazov prekluzija.

Op. št. (15): Zakon o pravdnem postopku, Ur. list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.

Op. št. (16): Zakon o nepravdnem postopku, Ur. list SRS, št. 30/1986, s kasnejšimi spremembami.

Op. št. (17): In ne le cenovnega vidika.

Op. št. (18): Ki je na tej podlagi v 14. točki obrazložitve zaključilo, da se promet zaradi nujne poti ne bo bistveno povečal. Nasprotovanje nasprotnih udeležencev (podano v laični pritožbi) z navajanjem, kako bi lahko predlagatelja hišo oddajala v najem in jo razširila s prizidkom (oziroma da bi lahko v njej uredila pet stanovanj), je povsem hipotetično in mu zato ni moč slediti.

Op. št. (19): Podobno neprepričljivo je v tem istem okviru (splošno in neizkazano) omenjanje obremenitve njune nepremičnine (edina izkazana obremenitev je tista, ki jo ugotavlja sodišče prve stopnje) oziroma na (s strani predlagateljev) neizkoriščene (druge) možnosti.

Op. št. (20): Izvedenec gradbene stroke na 15. strani mnenja z dne 12.2.2016 v zvezi z možnostjo dostopa z javne poti parc. št. 902 (pod stavbo predlagateljev) omenja zgolj gasilska (intervencijska) vozila in ne intervencijskih vozil nasploh.

Op. št. (21): Prav tako ne uspe ustrezno pojasniti, kateri v tem oziru podani razlogi sodišča prve stopnje naj bi bili nejasni oziroma sami med seboj v nasprotju.

Op. št. (22): Torej osebe z izkušnjami in znanjem na gradbenem področju.

Op. št. (23): Razlogi, zakaj takšnemu zatrjevanju ni moč slediti, so navedeni v 13. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa.

Op. št. (24): Laični pritožbi priložene listine (ki naj bi izkazovale plačilo najemnine) so neupoštevne bodisi iz razloga, ker predstavljajo (in sicer listine v prilogah B18 in B22, ki izkazujejo plačila opravljena v februarju oziroma marcu 2016) nedopustno novoto (ni namreč pojasnjeno, zakaj niso bile predložene v postopku na prvi stopnji), bodisi ker se nanašajo na obdobje po zaključku postopka na prvi stopnji (in sicer listine v prilogi B21, ki izkazujejo plačila, opravljena po 1.4.2016) in ki za odločitev v tem postopku zato niso upoštevna (tudi to sodišče je ob odločanju o pritožbi vezano na dejansko stanje oziroma na dejstva, nastala do zaključka postopka na prvi stopnji).

Op. št. (25): Enako velja za navedbe (podane v laični pritožbi) o celotni (zaradi nujne poti) nastali škodi v približni višini 176.000,00 EUR (pri čemer naj bi škoda nastala zaradi izgube parkirišč in posledične nemožnosti oddajanja hiše v najem znašala med 102.000,00 in 131.000,00 EUR).