Jedro

Če se dotedanji način izvrševanja soposesti ni bistveno spremenil – iz opravičenih razlogov je bila prestavljena skupna omara v drug prostor - motenjski zahtevek ni utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnik sam trpi pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče zavrnilo restitucijski in prepovedni zahtevek glede motenja posesti, ki se je nanašal na zadnjo soposest stanovanjske hiše V. P. ... in na dve omari nameščeni v delovni sobi. Tožnik je v tožbi zatrjeval odstranitev obeh omar in onemogočanje souporabe delovne sobe.

Proti takšnemu sklepu se je pritožil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Omara res ni bil zaklenjena in je bil tožniku dostopna, vendar gre vseeno za posest motitveno dejanje, saj ni bilo za samovoljno ravnanje toženke nobene osnove. Omara na prostem ni mogla opravljati svoje osnovne funkcije, to je skladiščenja predmetov tožnika. Odstranjena je bila samo tožnikova omara, ne pa tudi omare drugih članov, kar pomeni šikanozno ravnanje. Vse povedano velja tudi za manjšo omaro. Z namestitvijo otroške opreme je bil tožnik moten v soposesti delovne sodbe. Režim uporabe sobe se je spremenil. Tožnik je res lahko še vstopal v sobo, vendar ni mogel delati na računalniku in motiti hčerko z dojenčkom. To pomeni, da se ni prostovoljno odločil za neuporabo sobe. Namen posestnega varstva je preprečiti nasilno in samovoljno ravnanje motilca. Tožnik je imel ekonomski in pravni interes za varstvo. Predlaga ugoditev pritožbi.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče je pravilno zavrnilo zahtevek na osnovi naslednjega ugotovljenega dejanskega stanja: Sodišče je ugotovilo, da je toženka prosila tožnika, da umakne stvari iz sobe, ker je prihajala hči iz porodnišnice z dojenčkom. Perilo iz omare je toženka prestavila v drugo sobo in sicer v kavč, kjer spi tožnik. Tožnik ima sedaj stvari celo bliže, saj ni treba hoditi v drugo sobo. Edina dodatna obremenitev je oddaljenost omare cca 40 metrov v garaži, vendar so v omari le zimska oblačila obeh strank in njunih hčera. Zimskih oblačil pa tožnik ne rabi celo leto. Marsikdo nima v stanovanju in v hiši prostora za vsa oblačila ter jih zato hrani drugje. Omara v garaži je tožniku dostopna. Sodišče je ugotovilo pravilno, da ni dokazano spreminjanje ali oviranje dotedanjega načina izvrševanja posesti. Toženka je imela ob pričakovanju rojstva potomca razumen razlog, da je prestavila stvari, celo bližje tožniku. Zato ni mogoče govoriti o samovolji toženke, saj se tožnik ni odzival na prošnje in opozorila zaradi poroda. Glede druge omare tožnik ni navedel podrobnejšega opisa motenja, trdil je le, da je bila omara izseljena. Sodišče je verjelo toženki, da je bila manjša omara last društva “V.” in da jo je prestavil tožnik. Tudi iz dopisa P. p. Ž. z dne 9.9.2000 izhaja, da je bila prestavljena le ena omara. Sodišče je pravilno ugotovilo, da ni dokazano niti motenje soposesti sporne sobe, ki jo je tožnik uporabljal le kot delovno sobo za računalnik. Tožnik je povedal, da bi načeloma še lahko prihajal v sobo, vendar se je odločil, da ne bo več vstopal. Priča M. J. je potrdila, da je tožnik še vstopal kasneje v sobo, vendar se v njej ni veliko zadrževal. Pravilna je torej odločitev, da tožnik ni bil moten, če se je sam odločil, da ne bo več vstopal v sobo. Sicer pa je bila otroška oprema v sobi nameščena iz opravičenega razloga zaradi interesov novorojenčka. Sodišče je uporabilo pravno osnovo iz čl. 24, 25 in 35 Stvarnopravnega zakonika.

Sodišče je torej pravilno ugotovilo, da dotedanji način izvrševanja soposesti ni bil bistveno spremenjen, v kolikor pa je bil spremenjen, je bil iz upravičenih razlogov zaradi namestitve opreme novorojenčka.

Tožniku ni bila prepovedana niti onemogočena souporaba sobe zaradi dela na računalniku.

Kar pa se tiče stvari v omari, so bile za tekočo uporabo itak prestavljene v sobo, v kateri je tožnik bival, kar pomeni bližje tožniku. Izven sezonske stvari (na primer zimska oblačila ali poletna oblačila) pa so še naprej ustrezno hranjena v omari v garaži. Gre za nebistveno spremembo načina souporabe omare, zato je sodišče pravilno ocenilo, da ni utemeljen motenjski zahtevek.

Glede manjše omare pa itak ni bilo dokazano, da bi jo predstavila tožena stranka.

Pri celotni zadevi pa je bistveno to, da tožnik sporno sobo ni souporabljal za stalno bivanje, ampak jo je uporabljal le kot računalniško sobo, sam pa je spal v drugi sobi.

Stranke pa imajo vedno na voljo nepravdni postopek za ureditev razmerij med solastniki.

Glede na zavrnitev pritožbe pritožnik sam trpi pritožbene stroške.