Jedro

Ker je državljanstvo Republike Slovenije v Pravilniku o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, na katerega se pravilno sklicuje tožena stranka, določeno med osnovnimi pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci, da so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja, ob ugotovitvi, da tožnik tega pogoja ne izpolnjuje, prvostopni organ in tožena stranka, kljub izkazano težkim razmeram tožnika in njegove družine, zaradi vezanosti na zakon in podzakonski predpis, nista mogla (in smela) odločiti drugače, kot vlogo zavrniti.

Izrek

1. Tožba se zavrne. 2. Tožečo stranko se oprosti plačila sodnih taks v tem upravnem sporu.

Obrazložitev

: Tožena stranka je z izpodbijano odločbo kot neutemeljeno zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Oddelka za gospodarske javne službe Občine A, št. ... z dne 14. 11. 2005, o zavrnitvi vloge tožnika na javni razpis za zbiranje vlog za oddajo neprofitnega stanovanja na naslovu ... ulica št. ... v A. Po pregledu dokumentacije v spisu tožena stranka odločitev prvostopnega organa potrdi kot pravilno in ob ugotovitvi, da tožnik in njegovi družinski člani niso državljani Republike Slovenije, skladno z določbo 3. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04 in 34/04, v nadaljevanju: Pravilnik), ki med splošnimi pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci, da so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja, kot prvega določa državljanstvo Republike Slovenije, iz teh razlogov zavrne pritožbo, v kateri tožnik opisuje svoje stanovanjske, socialne in zdravstvene razmere in razloge, zaradi katerih državljanstva, kljub dolgoletnemu bivanju v Republiki Sloveniji, ni uspel pridobiti.

Tožeča stranka odločbo tožene stranke izpodbija iz vseh razlogov po 25. členu Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 70/00, 45/06, v nadaljevanju: ZUS). Z odločitvijo se ne strinja, saj živi v Sloveniji že 30 let in ima ves čas prijavljeno stalno prebivališče na območju Občine A. Državljanstvo je skušal pridobiti že večkrat, vendar ga, ker nima redne zaposlitve in stanovanja, ni dobil. Sedaj redne zaposlitve ne more dobiti, ker ima raka. Od leta 2002 ima prijavljeno stalno prebivališče na naslovu ... ulica št. ..., A, dejansko pa štiričlanska družina trenutno živi z družino na ... ulici št. ..., v stanovanju, ki ima komaj 15 m2. Gospa, ki jim je uporabo stanovanja omogočila, jih ne more prijaviti, ker je stanovanje za štiričlansko družino premajhno. Gre za začasno rešitev, da niso ostali na cesti. Tožnik in njegova družina nujno potrebujejo rešitev stanovanjskega problema, saj živijo pod velikim pritiskom, kdaj bodo morali zapustiti še to stanovanje. Tožnik je v svoji pritožbi toženo stranko prosil, naj upošteva njegovo socialno stisko, kljub temu da nima slovenskega državljanstva. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek. Prosi tudi za oprostitev plačila sodnih taks z navedbo, da je prejemnik denarne socialne pomoči. Tožena stranka je sodišču predložila upravni spis, odgovora na tožbo pa ni podala.

Zastopnik javnega interesa svoje udeležbe v tem upravnem sporu ni priglasil. Tožba ni utemeljena.

Med strankama ni spora o tem, da tožnik in njegovi družinski člani niso državljani Republike Slovenije. Ker je državljanstvo Republike Slovenije v Pravilniku, na katerega se pravilno sklicuje tožena stranka, določeno med osnovnimi pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci, da so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja, ob ugotovitvi, da tožnik tega pogoja ne izpolnjuje, prvostopni organ in tožena stranka, kljub izkazano težkim razmeram tožnika in njegove družine, zaradi vezanosti na zakon in podzakonski predpis, nista mogla (in smela) odločiti drugače, kot vlogo zavrniti. Upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja na državljanstvo Republike Slovenije veže že Stanovanjski zakon (Uradni list RS, št. 69/03) v določbi 87. člena, ki je hkrati podlaga za izdajo Pravilnika. Iz navedenih razlogov tožeča stranka z razlogi, ki jih navaja, tudi v upravnem sporu ne more uspeti.

Ker je izpodbijana odločba po presoji sodišča pravilna in skladna z zakonom, je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS.

Po določbi 13. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 20/2004, ZST-UPB1) je prošnji stranke za taksno oprostitev potrebno ugoditi, če bi bila s plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama oziroma s katerimi se preživljajo njeni družinski člani. Iz predlogu priloženih listin in listin, predloženih v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe, je razvidno materialno, socialno in zdravstveno stanje tožnika in njegove družine. Po pregledu teh listin sodišče ugotavlja, da bi bila sredstva, s katerimi se tožeča stranka in njeni družinski člani preživljajo, s plačilom sodnih taks v tem upravnem sporu bistveno zmanjšana, zato je odločilo, da tožnika v tem upravnem sporu taksne obveznosti oprosti.