Jedro

Če med staršema obstaja izvenzakonska skupnost se šteje, da je preživninska obveznost do skupnega otroka izpolnjena. Izrecen dogovor, da sme preživninski zavezanec svojo preživninsko obveznost izpolniti na drug način, ne samo v denarju, je potreben, ko starša ne živita skupaj. Če pa starša živita v določeni zadosti intenzivni skupnosti, je možno šteti, da do takega sporazuma pride na podlagi konkludentnih dejanj.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi in mu naložilo, da je dolžan upnici povrniti 421,32 EUR ugovornih stroškov. Dolžniku je pojasnilo, da lahko v 30 dneh vloži pravdo na nedopustnost izvršbe.

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje je vložil pritožbo dolžnik. Bistvo pritožbenih navedb je: - za zastaranje bi se moralo uporabiti določilo 347. člena Obligacijskega zakonika (OZ); - zmotno je stališče, da bi se upnica morala strinjati, da dolžnik preživninsko obveznost izpolnjuje na drug način, ne pa v denarju; - zakonita zastopnica upnice se je strinjala, da dolžnik preživninsko obveznost izpolni na način, kot jo je dolžnik izpolnjeval; - sodišče bi moralo oceniti dokaze vsakega posebej in vse skupaj, ali je izpolnil preživninsko obveznost z dajatvami in storitvami ter v denarju; - izvenzakonska skupnost med dolžnikom in zakonito zastopnico upnice je trajala do decembra 2008; - obstaja nasprotje med zaključkom, da dolžnik ni izpolnil preživninske obveznosti in da ni možno izključiti resničnost dolžnikovih navedb, da je preživninsko obveznost vsaj delno izpolnil; - zakonita zastopnica upnice ni vložila izvršbe takoj po zapadlosti preživnine, kar bi, če se ne bi strinjala s tem, da se preživninska obveznost izpolnjuje na drug način. Zakonita zastopnica upnice z vloženo izvršbo zgolj obračunava z dolžnikom, kot svojim bivšim partnerjem.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožba pravilno navaja, da je preživninska terjatev občasna denarna terjatev, ki zastara v treh letih (347. člen OZ). Pritožba pa spregleda, da med upnico in dolžnikom traja roditeljska pravica in da je zato zastaranje zadržano (2. točka 358. člena OZ). Zastaranje zato sploh še ni začelo teči. Zastaranje bo začelo teči, ko bo roditeljska pravica prenehala obstajati. Odločbe, ki jih pritožba citira, govorijo o zastaralnem roku, ne pa tudi o zadržanju zastaranja. Pritožba neutemeljeno vztraja, da je terjatev, ki se izterjuje, zastarala.

5. Roditelj ki je dolžan preživljati svoje mladoletne otroke, ne more sam izbirati, ali bo plačeval določen denarni znesek kot preživnino ali pa jim bo zagotovil preživljanje na drug način, ampak mora preživnino dajati v denarju. Če to ni mogoče, ali ni mogoče v celoti ali če se stranki drugače sporazumeta, se preživnina lahko daje tudi na drug način (sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 860/2008).

6. Sodišče prve stopnje je pravilno pristopilo k reševanju zadeve, ko je ugotavljalo, ali je bil med zakonito zastopnico upnice in dolžnikom sklenjen dogovor, da sme dolžnik preživnino namesto v denarju izpolniti na tak način, da je plačeval položnice za vrtec in šolo in upnici kupoval oblačila, skrbel za njeno varstvo in prehrano, ko je bila pri njemu. Na podlagi pravilne dokazne ocene je zaključilo, da takšnega izrecnega dogovora med zakonito zastopnico upnice in dolžnikom ni bilo.

7. Je pa dolžnik v ugovoru navajal, da sta upnica in zakonita zastopnica od rojstva upnice do decembra 2008 vsak dan pri njemu prespali, zakonita zastopnica upnice pa je v odgovor na ugovor navedla, da je med zakonito zastopnico upnice in dolžnikom trajala izvenzakonska skupnost do decembra 2008. To dejstvo pa je pravno odločilno za odločitev v tej zadevi. Če sta zakonita zastopnica in dolžnik živela v izvenzakonski skupnosti, je za ta čas šteti, da je dolžnik preživninsko obveznost izpolnil. 8. Če starša ne živita ali ne bosta živela skupaj, se sporazumeta o preživljanju skupnih otrok (105.a člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih – ZZZDR). Preživnina se torej določa za primer, ko starša ne živita ali ne bosta več živela skupaj. Po nasprotnem razlogovanju se torej preživninska obveznost za primer, ko starša živita skupaj, ne določi, ker se šteje, da je izpolnjena.

9. Zahteva, da se starša morata izrecno sporazumeti, da preživninski zavezanec svojo preživninsko obveznost lahko izpolni tudi na drug način, ne samo v denarju, jo omejiti na situacijo, ko starša ne živita skupaj in ko nimata prav nobenih medsebojnih odnosov. V primeru, kot je obravnavani, ko sta starša živela v določeni zadosti intenzivni skupnosti, je možno šteti, da do takšnega sporazuma pride tudi na podlagi konkludentnih dejanj in sicer tako, da je dolžnik plačeval določene stroške za preživljanje upnice, zakonita zastopnica upnice pa je to dopuščala in sprejemala. Res pa je, da mora preživninski zavezanec v takšnih primerih plačila določno in konkretno izkazati, in sicer tako, da je s svojimi plačili vsak mesec izpolnil dolžno preživninsko obveznost. 10. Iz navedenih razlogov je bilo pritožbi ugoditi, sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem bo sodišče prve stopnje moralo ugotoviti, ali sta zakonita zastopnica upnice in dolžnik v času od novembra 2002 do decembra 2008 živela v izvenzakonski skupnosti oziroma v kakšni skupnosti sta v tem času živela in ali je na podlagi njunih medsebojnih odnosov, če ni bilo izvenzakonske skupnosti, možno zaključiti, da je do dogovora o tem, kako bo dolžnik izpolnil preživninsko obveznost do upnice, prišlo s konkludentnim ravnanjem med zakonito zastopnico upnice in dolžnikom.

11. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.