Jedro

Ugotovitev, da 12 ha veliko toženčevo kmetijo sedaj obdeluje njegov brat, in nanjo oprta pravilna presoja sodišča druge stopnje, da je toženčeva kmetija sposobna dajati dohodke za toženčevo preživljanje in za plačevanje preživnine - dajeta tudi po presoji revizijskega sodišča podlago za oceno, da pri ugotovljenih toženčevih denarnih prejemkih (invalidski pokojnini 15.000,00 SIT in invalidskem dodatku 3.800,00 SIT na mesec) toženec zmore preživnino 8.000 SIT na mesec za ml. sina. Ugotovljena dejstva glede otrokovih potreb in glede preživninske zmožnosti njegove matere - tožnice, pa na drugi strani narekujeta presojo, da je tolikšna toženčeva preživnina tudi nujna, če naj se zagotovijo potrebna sredstva za otrokovo preživljanje.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z obravnavano sodbo razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank, pri tem njunega ml. sina dodelilo v varstvo, vzgojo in oskrbo materi tožnici, očetu tožencu pa naložilo, da mora za sina plačevati preživnino po 8.000,00 sit na mesec.

Sodišče druge stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo toženčevo pritožbo zoper odločitev o preživnini in v tem delu potrdilo sodbo prve stopnje.

Zoper to pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je toženec vložil pravočasno revizijo, s katero uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev sodb prve in druge stopnje v izpodbijanem delu in novo odločanje o preživnini za ml. sina na prvi stopnji.

V postopku, ki je bil opravljen po 390. členu ZPP, tožnica na vročeno revizijo ni odgovorila, Javni tožilec R Slovenije pa se o njej ni izjavil. Revizija ni utemeljena.

Po uradni dolžnosti upoštevne (386. člen ZPP) bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke člena 354.2 ZPP v pravdi ni bilo. Druge bistvene kršitve določb pravdnega postopka se upoštevajo, samo če so z revizijo izrečno uveljavljane. Revizija formalno opredeljeno ne zatrjuje nobene procesne kršitve. Vsebinsko pa zatrjuje kršitev iz 13. točke člena 354.2 ZPP, s tem ko očita sodišču druge stopnje, da njegovih zaključkov ni mogoče preskusiti, ker so njegovi razlogi le predpostavke - iz nadaljnjih razlogov pa je razvidno, da se ta očitek nanaša na razloge izpodbijane sodbe o toženčevi možnosti, da zagotavlja dohodke iz svoje kmetije. Ta revizijski očitek ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da je toženec lastnik 12 ha zemlje in da po toženčevi lastni izjavi to zemljo sedaj obdeluje njegov brat. Na to dejansko ugotovitev prve stopnje, ki jo je sodišče druge stopnje sprejelo kot pravilno, je navezana grajana ocena v izpodbijani sodbi, da ima toženec lastno kmetijo ustrezne velikosti, ki je sposobna dajati dohodke za preživljanje toženca in za plačevanje preživnine. Tako pa se izkaže, da grajana ocena sodišča druge stopnje ne temelji na predpostavkah temveč na konkretni dejanski podlagi. S tem pa se za obravnavani revizijski očitek izkaže ne samo, da je neutemeljen kot očitek procesne kršitve, ampak tudi, da predstavlja poskus nedovoljenega (člen 385.3 ZPP) revizijskega izpodbijanja dejanske podlage pravnomočne sodbe. Poskus takega izpodbijanja dejanske podlage in nedovoljenega uveljavljanja revizijske dokazne novote, ki se nanaša na glavno stvar (387. člen ZPP) je tudi revizijsko stališče, da bi mogel le kmetijski izvedenec (in zato moral) dati oceno o zmožnosti toženčeve kmetije za ustvarjanje čistega dohodka - brez te strokovne ocene pa ni mogoče napraviti zaključka, da lahko toženec s smotrno izrabo kmetije zagotovi primerno preživljanje otroku.

Neutemeljena je tudi revizijska graja uporabe materialnega prava v izpodbijani sodbi, glede katere mora revizijsko sodišče preskusiti izpodbijano sodbo tudi po uradni dolžnosti (386. člen ZPP). Izhodišče te presoje so dejstva, ki so ugotovljena v izpodbijani sodbi. Ugotovitev, da 12 ha veliko toženčevo kmetijo sedaj obdeluje njegov brat, in nanjo oprta pravilna presoja sodišča druge stopnje, da je toženčeva kmetija sposobna dajati dohodke za toženčevo preživljanje in za plačevanje preživnine - dajeta tudi po presoji revizijskega sodišča podlago za oceno, da pri ugotovljenih toženčevih denarnih prejemkih (invalidski pokojnini 15.000,00 sit in invalidskem dodatku 3.800,00 sit na mesec) toženec zmore preživnino 8.000,00 sit na mesec za ml. sina. Ugotovljena dejstva glede otrokovih potreb in glede preživninske zmožnosti njegove matere - tožnice, pa na drugi strani narekujeta presojo, da je tolikšna toženčeva preživnina tudi nujna, če naj se zagotovijo potrebna sredstva za otrokovo preživljanje. Torej se je izkazalo, da izpodbijana pravnomočna odločitev o toženčevi preživnini za ml. sina D. ne pomeni zmotne uporabe materialnega prava.

Po vsem povedanem se je izkazalo, da revizija ni utemeljena in da jo je na podlagi določbe 393. člena ZPP zato treba zavrniti.