Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS Sodba I U 526/2020-12

ECLI:SI:UPRS:2021:I.U.526.2020.12 Upravni oddelek

javni razpis sofinanciranje iz javnih sredstev obrazložitev odločbe pomanjkljiva obrazložitev
Upravno sodišče
6. julij 2021
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Da bi bilo mogoče obravnavano odločbo preizkusiti, bi morala toženka navesti dejanske razloge za dodeljeno število točk po posameznih kriterijih, ne pa zgolj v obliki vezanega besedila, s katerim je podana praktično ena in ista vsebina kot v preglednici s številom točk. Navedeno besedilo ni niti vsebinsko niti strokovno preverljivo. Z enakim besedilom bi bilo mogoče obrazložiti tudi drugačno število dodeljenih točk. Kot utemeljeno navaja tožnik, iz obrazložitve ne izhaja neposredna povezava med kvalitetami projekta, ki jih je ugotovila strokovna komisija, in številom dodeljenih točk. Zato sodišče tako pomanjkljive obrazložitve ne more šteti kot zadostno v smislu vsaj minimalne navedbe razumnih razlogov, ki bi omogočali preizkus zakonitosti.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za kulturo št. 6150-49/2019/4 z dne 27. 2. 2020 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo odločila, da se tožnikov projekt z naslovom A. ne sprejme v sofinanciranje in ugotovila, da v postopku niso nastali posebni stroški.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da se je tožnik prijavil na redni letni javni projektni razpis za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letu 2020, oznaka JPR-MV-2020 (v nadaljevanju javni razpis) s projektom na področju programske vsebine tiskanih medijev, ki ga je v skladu z Zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo (v nadaljevanju ZUJIK) in Pravilnikom o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov (v nadaljevanju Pravilnik) ocenila strokovna komisija. Toženka podrobno povzema vsebino ter pogoje javnega razpisa, končni predlog strokovne komisije glede tožnikovega projekta pa povzema v obliki tabele, v kateri so navedeni kriteriji za ocenjevanje, možne točke na posameznega člana komisije in skupaj podeljene točke za obravnavani projekt. V sofinanciranje so bili sprejeti projekti, ki so na podlagi ocenjevanja po razpisnih merilih dosegli vsaj polovico možnih točk, pri čemer so bili nadalje glede na višino razpoložljivih sredstev v sofinanciranje sprejeti le tisti projekti, ki so dosegli višje število točk. Tožnikov projekt je bil ocenjen po kriterijih številka 1-8, pri čemer so bile točke pri merilih št. 4 in 5 „glede na podane informacije o projektu v vlogi in po pregledu strokovne komisije podeljene avtomatično“, po ostalih kriterijih pa so člani strokovne komisije projekt ocenili individualno, glede na vsebino. Seštevek točk (170) odraža mnenje komisije, da je tožnikov projekt šibek v kategoriji kakovosti, aktualnosti in komunikativnosti ter je sorazmerno izviren. Projekt ne izkaže, na kakšen način bo izpostavljal družbene probleme, niti ne pokaže, kako in zakaj bi jih drugi mediji zamolčevali. Projekt je sorazmerno nepomemben za razvoj slovenske kulture in jezika, ki ne izkazuje pomembnosti za ohranjanje slovenske nacionalne in kulturne identitete. Komisija v njem ni prepoznala visokega pomena za uresničevanje pravice do javnega obveščanja in objektivne obveščenosti. Minister je s predlogom strokovne komisije soglašal in izdal izpodbijano odločbo.

3. Tožnik v tožbi izpodbija navedeno odločitev iz razlogov bistvenih kršitev določb postopka, nepopolne in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava ter kršitev ustavnih pravic. Izpodbijana odločba bi morala skladno s 119. členom ZUJIK in 12. členom Pravilnika vsebovati natančne razloge za razvrstitev kulturnega projekta tožnika, dosledno obrazložitev, kateri kulturni programi oziroma projekti, ki so predmet ocenjevanih ustreznih vlog, se financirajo v določenem obsegu, kateri pa se glede na višino sredstev in razvrstitev ne financirajo. Vsebovati bi morala strokovno oceno, v kateri bi bilo število točk pojasnjeno z vsebinsko utemeljitvijo ocene glede na v pozivu ali razpisu določene pogoje in kriterije. Obrazložitev izpodbijane odločbe pa ne vsebuje ničesar od navedenega in je v bistvenem delu neobrazložena ter se je ne da preizkusiti. Obsega le dobesedni prepis pogojev iz Rednega letnega javnega projektnega razpisa za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letu 2020, in sicer glede udeležbe na javnem razpisu oziroma višino razpoložljivih sredstev ter način izbire prijaviteljev. Sledi tabela, iz katere je razvidno število točk, ki jih je tožnikov projekt prejel po posameznem kriteriju, kjer ni najti kakršnekoli obrazložitve, na zadnji strani pa se v enem samem odstavku nahaja kratka obrazložitev strokovne komisije. Strokovna komisija bi morala svojo oceno ustrezno utemeljiti in pri tem upoštevati vsa ključna dejstva, kot jih določa javni razpis, in pri obravnavi vloge upoštevati vsa merila - kriterije iz javnega razpisa ter ravnati po predpisanem postopku. V konkretnem primeru je strokovna komisija ocenila, da je predlagani projekt šibak v kategoriji kakovosti, aktualnosti in komunikativnosti ter je sorazmerno izviren. Takšne opisne navedbe v ničemer ne pojasnjujejo, kateri so bili vsebinski razlogi, ki so strokovno komisijo vodili do podelitve določenega številka točk. Obrazložitev je tako povsem pavšalna in nekonkretizirana ter ne vsebuje nobene aplikacije dejanskega stanja na konkretno pravno podlago, zato se odločbe ne da preizkusiti. Merila in kriterije je toženka sicer povzela v obrazložitvi odločbe, vendar jih ne aplicira na konkretni projekt tožnika, saj ni navedena nobena konkretna okoliščina, upoštevana pri ocenjevanju vloge tožnika. Toženka je na četrti strani izpodbijane odločbe navedla in opisala posamezna razpisna merila, ter koliko točk je projekt toženke prejel po posameznem kriteriji, vendar gre zgolj za abstrakten opis posameznih meril, ki ne pove ničesar o pravno relevantnih dejstvih. Nikjer ni pojasnjeno in opredeljeno, kako je za posamezni kriterij dodeljevala posamezne točke. Zato gre po mnenju tožnika za arbitrarno dodeljevanje točk, ki ni niti vsebinsko niti strokovno preverljivo. Kršena je ustavna pravica iz 22. člena Ustave RS. Očitek kršitve enakega varstva pravic tožnika utemeljuje okoliščina, da je toženka pri razpisu večkrat očitno odločala po političnih in ne po strokovnih kriterijih. Toženka je pri vrednotenju prijavljenih kulturnih projektov kot uspešne izbrala projekte tistih medijev, ki so pozicionirani kot mediji leve družbeno-politične usmeritve, pretežni del medijev, ki jih lahko v širšem družbeno političnem kontekstu umestimo kot desno profilirane medije, pa so bili na razpisu neuspešni. V dokaz navedenega toženko poziva, da predloži vse odločbe, ki jih je izdala na podlagi javnega razpisa, oziroma naj jo k temu pozove sodišče, sicer se bo arbitrarnost na podlagi družbeno-politične usmeritve določenih medijev štela za dokazano. Diskriminacija medijev glede na njihovo politično usmeritev s strani toženke gotovo predstavlja kršitev 4. in 4.a člena Zakona o medijih (ZMed), saj s takšnim ravnanjem toženka nikakor ne uresničuje javnega interesa medijev, zavira pluralnost in raznolikost medijev ter zavira kulturno ustvarjalnost na področju medijev. V javnem interesu je, da imajo posamezniki in družba kot celota omogočen dostop do vseh vrst informacij, medijev pa se v tem smislu ne sme omejevati ali jim preprečevati podajanja relevantnih vsebin. Toženka pa s svojim diskriminatornim ravnanjem počne ravno to - z neizbiro projekta za sofinanciranje povzroči, da te medijske vsebine ne bodo dosegle širše javnosti. Tožnik predlaga izvedbo predlaganih dokazov, vključno s tistimi, ki naj jih po edicijski dolžnosti predloži toženka, ter zaslišanje zakonitega zastopnika tožnika. Sodišče naj odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne toženki v ponovni postopek, toženki pa naj naloži tudi povrnitev stroškov postopka.

4. Toženka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo ni podala.

5. Tožba je utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je v prvi vrsti sporno, ali je toženka ustrezno obrazložila svojo odločitev o zavrnitvi sofinanciranja tožničinega projekta, s katerim se je le-ta prijavila na javni razpis. Zakonska podlaga za odločanje v tej zadevi je ZUJIK, ki v prvem odstavku 100. člena glede vprašanj postopkov javnega razpisa, kolikor teh vprašanj ne ureja sam, napotuje na smiselno uporabo Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Po določbah ZUP pa mora biti odločba obrazložena (tretji odstavek 110. člena v zvezi s prvim odstavkom 214. člena ZUP). Če ni, je to dopusten razlog za vložitev tožbe v upravnem sporu v smislu petega odstavka 94. člena ZUJIK, po katerem je vložitev tožbe v upravnem sporu dovoljena zaradi bistvenih kršitev določb postopka, izbire izvajalca, ki ne izpolnjuje pogojev, oziroma očitne kršitve kriterijev vrednotenja in ocenjevanja. To pomeni, da je sodna kontrola v teh postopkih omejena le na vprašanje pravilnosti postopka in pravilne uporabe materialnega prava, sodišče pa se ne spušča v presojo primernosti ocene strokovne komisije, če je obrazložena z razumnimi razlogi.

7. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnikov projekt glede na kriterije iz javnega razpisa prejel skupno 170 točk, kar odraža prej povzeto mnenje strokovne komisije. Ta obrazložitev pa po presoji sodišča ne zadosti minimalnemu standardu razumne obrazložitve v smislu prej navedene interpretacije petega odstavka 94. člena ZUJIK. V njej namreč niso navedeni kakršni koli konkretni razlogi v zvezi z oceno oziroma dodeljenim številom točk po posameznem razpisnem kriteriju.

8. Da bi bilo mogoče obravnavano odločbo preizkusiti, bi morala toženka navesti dejanske razloge za dodeljeno število točk po posameznih kriterijih, ne pa zgolj v obliki vezanega besedila, s katerim je podana praktično ena in ista vsebina kot v preglednici s številom točk. Tako npr. pri merilu 1 (kakovost, izvirnost, komunikativnost in aktualnost avtorske obravnave), pri katerem je tožnikov projekt prejel skupaj le 30 točk od možnih 200, ni nobene obrazložitve po posameznih kriterijih: pri kriteriju „kakovost'“, pri katerem naj bi se ocenjevala osnovna novinarsko/medijsko posredovalno kompetenco, tj. profesionalno realizacijo programske vsebine, opisane v projektni prijavi, pri tem ocenjevanju pa bodo upoštevane tudi priložene reference medija - prijavitelja ter novinarjev, ki bodo zaposleni pri projektu, pri kriteriju „aktualnost'“, kjer je pomembna družbena relevantnost programskih vsebin, posebej, v kakšni meri bodo programske vsebine naslavljale teme, pomembne za razvoj in napredek demokratične družbe in pri kriteriju „komunikativnost'“, kjer je mišljena interakcija med medijskim tekstom in občinstvom, je iz obrazložitve razbrati le, da je predlagani projekt „šibek'“. Pri kriteriju ''izvirnost'', kjer naj bi se ocenjevala inovativnost in ambicioznost prijavljene programske vsebine pa je pojasnjeno le, da je projekt „sorazmerno izviren“. Navedeno besedilo ni niti vsebinsko niti strokovno preverljivo. Z enakim besedilom bi bilo mogoče obrazložiti tudi drugačno število dodeljenih točk. Kot utemeljeno navaja tožnik, iz obrazložitve ne izhaja neposredna povezava med kvalitetami projekta, ki jih je ugotovila strokovna komisija, in številom dodeljenih točk. Zato sodišče tako pomanjkljive obrazložitve ne more šteti kot zadostno v smislu vsaj minimalne navedbe razumnih razlogov, ki bi omogočali preizkus zakonitosti. Toženka je s tem zagrešila absolutno bistveno kršitev določb postopka po sedmi točki drugega odstavka 237. člena ZUP, kar že samo po sebi pomeni razlog za odpravo izpodbijane odločbe1. 9. Iz navedenih razlogov je sodišče na podlagi tretje točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo organu, ki jo je izdal, v ponovni postopek. V ponovnem postopku je ta organ po četrtem odstavku 64. člena ZUS-1 vezan na stališča sodišča, ki se tičejo postopka.

10. Ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom, je sodišče na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo na seji, brez glavne obravnave.

11. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 ugodilo tudi stroškovnemu zahtevku tožnice, ki je upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. V skladu s tem pravilnikom je sodišče tožnici priznalo stroške v znesku 285,00 EUR, povečane za 22% DDV, torej skupaj 347,70 EUR, ker je bila zadeva rešena na seji, tožnico pa je v postopku zastopal odvetnik. Stroške je toženka dolžna povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika). Plačana sodna taksa za postopek bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah).

1 Glej tudi I U 854/2017 z dne 14. 6. 2018

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia