Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 31. maja 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 296/2003 z dne 16. 9. 2003 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Kopru št. P 653/01 z dne 12. 2. 2003 se ne sprejme.
1.Okrožno sodišče je pritožniku odmerilo sodno takso za pritožbo, mu naložilo plačilo neplačanega dela sodne takse in takse za opomin ter zavrnilo njegov predlog za vrnitev preveč plačane sodne takse. Višje sodišče je zavrnilo pritožnikovo pritožbo in potrdilo sklep Okrožnega sodišča.
2.Pritožnik v ustavni pritožbi izraža nestrinjanje z načinom odmere sodne takse. Sodišče prve stopnje naj bi višino dolgovane sodne takse izračunalo tako, da je vrednost spornega predmeta (v višini 11.287.750 SIT) preračunalo v točke po vrednosti v času vložitve tožbe, dobljeno vrednost pa pomnožilo z vrednostjo točke v času vložitve pritožbe. Tako naj bi sodišči takso odmerili v višini 15.050 točk. Po mnenju pritožnika Zakon o sodnih taksah (Uradni list SRS, št. 30/78 in nasl. – ZST) jasno določa, da znaša sodna taksa za tožbo, kadar vrednost spornega predmeta presega 100.000 točk, 1 % od vrednosti spornega predmeta (vendar največ v višini vrednosti 20.000 točk), sodna taksa za pritožbo pa dvakratno vrednost takse za tožbo. Pritožnik trdi, da sta sklepa sodišč samovoljna in brez razumne obrazložitve in da sta sodišči zato kršili njegovo pravico do enakega varstva pravic (22. člen Ustave).
3.V skladu z drugo alinejo drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja in če kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine ni imela pomembnejših posledic za pritožnika. V obravnavani zadevi gre za tak primer, saj sta izpolnjena oba pogoja.
4.Odločitev sodišč, tudi če bi z njo bile kršene človekove pravice, glede na višino spornega predmeta (razlika v zneskih sodnih taks v višini 60.200 SIT) pritožniku ne more povzročiti pomembnejših posledic. Ugoditev predlogu za vrnitev preveč plačane sodne takse za pritožnika ne more biti takšnega pomena, da bi se s tem vprašanjem poleg dveh instanc v okviru pravdnega postopka moralo ukvarjati še Ustavno sodišče kot najvišji organ sodne oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
5.Prav tako vprašanje, ali sta sodišči sodno takso izračunali pravilno ali ne, ni takšnega pomena, da bi bilo od odločitve Ustavnega sodišča mogoče pričakovati rešitev pomembnega pravnega vprašanja. Treba je upoštevati, da od Ustavnega sodišča glede na to, da je njegova pristojnost v postopku ustavne pritožbe omejena na presojo kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin (prvi odstavek 50. člena ZUstS), ni mogoče pričakovati rešitve vseh pomembnih pravnih vprašanj, pač pa le pravnih vprašanj ustavnopravnega pomena.
Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
Predsednica senata
dr. Dragica Wedam Lukić