Jedro

Zavarovalnica se zaveže povrniti pravno priznano škodo, ki jo zaradi telesnih poškodb v prometni nesreči motornega vozila, na katero je vezano to zavarovanje, utrpi zavarovanec kot povzročitelj prometne nesreče. Kaj je prometna nesreča, določa 134. člen ZVCP, lahko pa se pravdni stranki v zavarovalni pogodbi, ki je prostovoljna, dogovorita, da zavarovanje zajema širše situacije. Traktor ni bil v funkciji motornega vozila v prometu, ampak delovnega stroja. Tožnik se je poškodoval pri balinarju sena, zaradi hitrosti in razmer se je traktor prevrnil. Za AO+ zavarovanje mora biti vzrok za škodo v prometni nesreči, ki jo povzroči voznik tega vozila. V konkretnem primeru pa je vzrok za poškodbo prevrnitev traktorja pri opravljanju baliranja sena na travniku.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Za sojenje v tej zadevi je pristojno Višje sodišče v Ljubljani, ker je bila pristojnost, s sklepom predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije številka Su 72/2009-14 z dne 19.3.2009, prenesena z Višjega sodišča v Celju na Višje sodišče v Ljubljani.

Proti tej sodbi vlaga pritožbo tožeča stranka in uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Nesporno je, da se je tožnik poškodoval pri baliranju sena na travniku zaradi hitrosti in razmer, ko je traktor izgubil ravnotežje in se je prevrnil. Nesporno je, da je bil tožnik zavarovan pri toženi stranki. Sodišče pa je zmotno zaključilo, da je imel tožnik zavarovan traktor in da z zavarovanjem njegove poškodbe niso krite. Sodišče je spregledalo temeljna pravila o razlagi pogodb, ki jih določa OZ. Po teleološki razlagi pogodb se sporne določbe razlagajo v skladu z namenom pogodbenih strank. Po 2. odst. 82. člena OZ je določeno, kako se razlagajo določbe, ki jim stranki pripisujeta različni pomeni. Sodišče bi moralo izbrati tisti pomen, na podlagi katerega sporna določba pogodbeni stranki daje funkcionalno upravičenje, to je pravico, ki ustreza interesu, zaradi katerega je bila pogodba sklenjena. Po 4. odst. 120. člena OZ bi sodišče moralo utemeljiti uporabo splošnih pogojev, pa tega ni storilo. Pojem prometa z motornimi vozili je širši in šteje vsak premik motornega vozila. Okoliščina, da je traktor delovni stroj, za katerega je tožnik moral imeti sklenjeno obvezno zavarovanje odgovornosti kaže na to, da bi bilo potrebno razlagati pogoje širše. To izhaja že iz narave obveznega zavarovanja, na katerega je AO+ zavarovanje vezano. AO+ zavarovanje je zavarovanje za škodo, ki nastane med normalno uporabo traktorja. To pa ni le takrat, ko vozi po kategoriziranih cestah. Stranka se pritožuje tudi v zvezi s stroški postopka, saj je tožnik priglasil stroške.

Na vročeno pritožbo tožena stranka ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz materialnopravnega izhodišča, da sta pravdni stranki sklenili zavarovalno pogodbo. Zavarovalno pogodbo sestavlja polica in zavarovalni pogoji AO+ zavarovanje (04). Pravilno je ugotovilo, da je v 1. členu pogojev določeno zavarovalno kritje. 1. člen pogojev določa, da se zavarovalnica zaveže povrniti pravno priznano škodo, ki jo zaradi telesnih poškodb v prometni nesreči motornega vozila, na katerega je vezano to zavarovanje, utrpi zavarovanec kot povzročitelj prometne nesreče. Res je, da pogoji ne določajo, kaj je to prometna nesreča oziroma gre za pravni standard. Zmotno sicer sodišče ugotavlja, da je AO+ zavarovanje, ki je sicer vezano na osnovno AO zavarovanje, takšno, da ne more zajemati širše situacije. Pri tem je odločilno, kaj sta se pravdni stranki v zavarovalni pogodbi, ki je prostovoljna, dogovorili. V 1. členu sta se dogovorili o obsegu kritja, ki je drugačno, kot je pri zavarovanju AO. 134. člen ZVCP (Zakon o varnosti cestnega prometa) določa, da je prometna nesreča nesreča na javni cesti ali nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni promet, v kateri je bilo udeleženo vsaj eno premikajoče se vozilo in je v njem najmanj ena oseba umrla ali bila telesno poškodovana ali je nastala materialna škoda. Že iz te definicije lahko ugotovimo, da to ni škoda na travniku, ko se je tožnik poškodoval pri baliranju sena zaradi hitrosti in razmer se je traktor prevrnil. To pomeni, da traktor ni bil v funkciji motornega vozila v prometu, ampak je bil delavni stroj in to dejstvo je za pritožbeno sodišče pravno odločilno. Pritožba ima sicer le delno prav, ko opozarja, da bi bilo nekoliko ozko vezati AO+ zavarovanje samo na škode na javnih cestah. Vendar ni mogoče razumeti pogojev AO+ tako, da bi bilo treba šteti za prometno nesrečo dogodek, ko traktor uporablja zavarovanec kot delovni stroj. Traktor ni bil v funkciji prometa, ampak delovnega stroja. To je med pravdnima strankama nesporno. Torej tudi širša razlaga pravnega standarda "prometna nesreča" ne pripelje do drugačne odločitve.

Le v odgovor pritožbi je treba pojasniti, da tudi iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti niso krite škode, ki jih motorno vozilo povzroči v funkciji delovnega stroja (primerjaj sodbo VS RS, opr. št. II Ips 408/2005). Odločilna je pri AO uporaba motornega vozila oziroma namen uporabe motornega vozila (primerjaj argument Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu s komentarjem, Ristin G., Korar T., Simoniti S., SZZ, Ljubljana 2008, stran 108 in naslednji).

S podano razlago zavarovalnih pogojev sodišče prve stopnje ni odločilo v nasprotju s 120. členom OZ. Zavarovalni pogoji so jasni in so v skladu, zato trditev iz pritožbe ni točna. Tudi po teleološki razlagi pridemo do enakega rezultata. Zavarovanje AO+ ni zavarovanje traktorja, ko je v funkciji delovnega stroja in pri tem pride do poškodbe voznika ali koga drugega. Za AO+ zavarovanje mora biti vzrok za škodo v prometni nesreči, ki jo povzroči voznik tega vozila. V konkretnem primeru pa je vzrok za poškodbo prevrnitev traktorja pri opravljanju baliranja sena na travniku.

Ker je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo in pri tem ni zagrešilo nobenih absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).