Jedro

Ker iz toženčeve pritožbe ne izhaja, da se pritožuje zoper sklep o nedopuščeni reviziji, je pritožbo mogoče šteti in obravnavati le tako kot se glasi - kot pritožbo zoper sodbo sodišča druge stopnje. Takšna pritožba pa ni dovoljena, saj je ZPP ne predvideva.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo, opr. št. Pd 323/2004-37 z dne 19.4.2006, naložilo tožencu, da tožnici plača plačo v neto znesku 548.215,40 tolarjev z zakonskimi zamudnimi obrestmi od v sodbi določenih posameznih zneskov in datumov zapadlosti, odpravnino v znesku 37.330,60 tolarjev z zakonskimi zamudnimi obrestmi, odškodnino v znesku 186.652,33 tolarjev z zakonskimi zamudnimi obrestmi, stroške za prehrano v znesku 58.314 tolarjev z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter stroške postopka. V presežku je zahtevek iz naslova odpravnine zavrnilo.

Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo in sodbo v izpodbijanem delu potrdilo. Odločilo je tudi, da ne dopusti revizije.

Toženec se je zoper sodbo sodišča prve stopnje pritožil še s posebno pritožbo dne 23.7.2006, ki jo je sodišče prve stopnje kot prepozno zavrglo s sklepom z dne 23.10.2006, toženčevo pritožbo zoper to odločitev pa je sodišče druge stopnje zavrnilo s sklepom, opr. št. Pdp 22/2007-2 z dne 24.5.2007 (redna št. 60, l. št. 123,124).

Toženec je dne 14.10.2006 vložil tudi pritožbo zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Pdp 883/2006-2 z dne 24.8.2006. V tej pritožbi navaja, da je dne 5.6.2006 že pravočasno napovedal pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje z dne 15.4.2006, ker ni vedel koliko časa bo takrat potreboval za zbiranje podatkov. Dne 31.7.2006 je vložil pritožbo na podlagi vseh zbranih podatkov in prejel sklep sodišča z dne 5.9.2006 za dopolnitev vloge. Na sklep se je odzval s posebnim obiskom na sodišču, kjer so ga poučili, da je zadeva že zaključena na podlagi sodbe sodišča druge stopnje z dne 24.8.2006, kar je 11 dni pred izdanim sklepom, s katerim je bil pozvan za dopolnitev vloge. Glede na vsebino izpodbijane sodbe navaja, da v tej ni bila upoštevana njegova pritožba z dne 31.7.2006, "s tem pa je bila kršena njegova pravica, kakor tudi temelj procesnega prava". Vztraja, da sodišče "zadevo vrne v prvotno stanje in z upoštevanjem njegove pritožbe ponovno obravnava".

Sodišče prve stopnje je to pritožbo zavrglo s sklepom z dne 23.10.2006 (redna št. 53, l. št. 113). Sklicevalo se je na Zakon o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.), ki zoper pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje dovoljuje le izredna pravna sredstva in ne predvideva možnosti pritožbe. Pritožbo je zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 343. člena ZPP.

Toženec se je zoper to odločitev pritožil (pritožba na redni št. 54, l. št. 116) in se v tej pritožbi skliceval na njegove navedbe v pritožbi z dne 14.10.2006, ponovno vztrajal pri vrnitvi zadeve v ponovno sojenje glede na trditve v njegovi pritožbi z dne 23.7.2006 in med drugim navedel, da je potrebno opraviti revizijo, če sodišče ne more drugače ugoditi njegovi pritožbi.

Sodišče druge stopnje je tej pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (opr. št. Pdp 22/2007-3 z dne 24.5.2007, redna št. 61, l. št. 126, 127). Pri tem je navedlo, da je toženec zoper sodbo in sklep sodišča druge stopnje vložil pritožbo, ki bi jo moralo sodišče prve stopnje upoštevati kot pritožbo zoper sklep o nedopuščeni reviziji in zadevo predložiti v reševanje Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije.

Glede na takšno obrazložitev sklepa sodišča druge stopnje je sodišče prve stopnje Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije posredovalo predložitveno poročilo zaradi pritožbe toženca zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani z dne 24.8.2006. Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani je spis posredovalo Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije zaradi pritožbe toženca zoper sklep o nedopustitvi revizije.

Pritožba ni dovoljena.

Toženčeve pritožbe zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Pdp 883/2006-2 z dne 24.8.2006, ki jo je vložil 14.10.2006 in jo je sodišče prejelo dne 16.10.2006 (redna št. 51, l. št. 109), ni mogoče šteti ali obravnavati kot pritožbe zoper sklep sodišča druge stopnje o nedopustitvi revizije. Toženec nikjer v pritožbi sploh ne omeni tega, da se pritožuje zoper sklep sodišča o nedopuščeni reviziji, tega pa niti smiselno ni mogoče razbrati iz vsebine pritožbe. Glede na to se Vrhovno sodišče strinja s postopanjem sodišča prve stopnje, ki je to pritožbo zavrglo in ne sprejema razlogov sodišča druge stopnje, ki je ta sklep sodišča prve stopnje razveljavilo, češ da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati takšno pritožbo kot pritožbo zoper sklep o nedopustitvi revizije.

Ker iz toženčeve pritožbe nikjer ni razvidno in ne izhaja, da se pritožuje zoper sklep o nedopuščeni reviziji, je njegovo pritožbo mogoče šteti in obravnavati le tako kot se glasi - kot pritožbo zoper sodbo sodišča druge stopnje. Takšna pritožba ni dovoljena, saj jo ZPP, v skladu z ustavnimi izhodišči, zlasti z upoštevanjem 25. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list SFRJ, št. 33/91-1 in nadalj.), ne predvideva. Ustavno sodišče Republike Slovenije je sicer že večkrat potrdilo, da pravica do pravnega sredstva po 25. členu Ustave ne zagotavlja kaj več od dvostopenjskega sojenja. Tako pravica do revizije in s tem do trostopenjskega sodnega postopka ni zajeta v pravico do pravnega sredstva po navedenem členu Ustave in jo preko te ustavne določbe omogoča šele zakon.

Tožencu je bila pravica do pritožbe omogočena in jo je tudi izkoristil s pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje. Zoper to (pravnomočno) sodbo bi lahko vložil le revizijo ali predlagal obnovo postopka. Ker revizija v tem sporu že po samem zakonu ni bila dovoljena, glede na določbo 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Uradni list Republike Slovenije, št. 2/2004), bi jo bilo mogoče vložiti le v primeru, če bi jo dopustilo sodišče, oziroma ker sodišče druge stopnje tega ni storilo, le v primeru, če bi toženec uspel s pritožbo zoper sklep o nedopuščeni reviziji. Te pritožbe ni vložil, čeprav jo ZDSS-1 dopušča v 3. odstavku 32. člena, na to pa je v pravnem pouku pravilno opozorilo tudi sodišče druge stopnje.

Ker torej pritožba kot redno pravno sredstvo zoper pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje ni predvidena, iz toženčeve pritožbe pa ni mogoče zaključiti, da gre za pritožbo zoper sklep o nedopuščeni reviziji, jo je Vrhovno sodišče Republike Slovenije ob smiselni uporabi 1. točke 365. člena ZPP zavrglo kot nedovoljeno.