Jedro

Zahtevo za sodno varstvo po prvem odstavku 83. člena ZIKS-1 lahko vloži le obsojenec, ne pa tudi priprti obtoženec. Zanj varstvo njegovih pravic med izvrševanjem pripora ureja Pravilnik o izvrševanju pripora.

Izrek

Ob odločanju o pritožbi se izpodbijana sodba razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je v izpodbijani sodbi presodilo, da je A. A.,1 kot upravičena oseba, ki lahko vloži zahtevo za sodno varstvo po prvem odstavku 83. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1).

2. Prvi odstavek 83. člena ZIKS-1 opredeljuje kot legitimno osebo, ki lahko vloži zahtevo za sodno varstvo samo obsojenca, skratka osebo, ki je na prestajanju kazni zapora na podlagi pravnomočne kazenske obsodilne sodbe. Pritožbeni senat ugotavlja po podatkih spisa, pa tudi na podlagi podatkov v iK vpisniku za kazensko zadevo, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Krškem I K 33593/2019, da ima A. A. status priprtega obtoženca zaradi nadaljevanega kaznivega dejanja goljufije po četrtem v zvezi s prvim odstavkom 211. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) v zvezi s 54. členom KZ-1. Zoper obtoženca je v zadevi I K 33593/2019 za 12. 3. 2020 razpisan predobravnavni narok.

3. Tako prikazano dejansko stanje glede statusa pritožnika A. A. pa evidentno ne napotuje na uporabo določb ZIKS-1 oziroma upravičenja, ki bi ga imel A. A., če bi imel status obsojenca v zvezi s prvim odstavkom 83. člena ZIKS-1, ko bi sicer lahko vložil zahtevo za sodno varstvo, ob oceni, da je podvržen mučenju ali drugim oblikam krutega, prepovedanega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja.

4. Obtoženi A. A. je predsednika sodečega senata na Okrožnem sodišču v Krškem z vlogo, ki jo je naslovil kot pritožbo, opozoril na bivalne razmere v Zavodu za prestajanje kazni zapora v L. 5. Po 213.d členu ZKP izvršuje predsednik okrožnega sodišča, na območju, kjer je zavod, nadzor nad ravnanjem s priporniki in ustreznostjo bivalnih razmer. Po drugem odstavku 69. člena Pravilnika o izvrševanju pripora (Uradni list RS št. 36/99 z novelami) obvesti predsednik okrožnega sodišča, če se ugotovijo hude napake glede zakonitega in pravilnega ravnanja s priporniki ali neustrezne bivalne razmere, o tem upravo, ki izvede potrebne ukrepe in o tem poroča predsedniku okrožnega sodišča. 70. člen Pravilnika pa še posebej ureja vprašanje, če pripornik meni, da delavci zavoda z njim neustrezno ravnajo oziroma postopajo ali da so bivalne razmere neustrezne, da se lahko pritoži predsedniku pristojnega okrožnega sodišča oziroma generalnemu direktorju uprave. Generalni direktor pa v 15 dneh pošlje pisni odgovor priporniku in v primeru utemeljene pritožbe določi izvedbo potrebnih ukrepov.

6. Predstavljena zakonska ureditev, predvsem pa status pritožnika, A. A., ki je priprti obtoženec, ne ustreza upravičeni osebi – obsojencu, ki lahko vloži zahtevo za sodno varstvo v smislu prvega odstavka 83. člena ZIKS-1. Pritožbeno sodišče tako sklepno ugotavlja, da predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani ni bil funkcionalno pristojen, da bi odločil o pritožbi obtoženega A. A., pri čemer obtoženi A. A. opozarja na bivalne razmere, ki ustrezajo vprašanju iz drugega odstavka 69. in 70. člena Pravilnika o izvrševanju pripora.

7. Ob nadaljnji ugotovitvi, kot je že navedeno, da kazenski postopek zoper obtoženega priprtega A. A. ni končan, je zato pritožbeni senat, ko je ugotovil, da „sodbe“ ni izdal funkcionalni organ, analogno uporabil določilo petega odstavka 402. člena ZKP ter po uradni dolžnosti, ob odločanju o pritožbi obtoženega A. A., prvostopenjsko odločitev (sodbo) razveljavil in zadevo vrnil sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek, ki naj postopa po usmeritvah iz predstavljenih določil Pravilnika o izvrševanju pripora.

1 Ni posebej opredelilo A. A. kot stranko v kazenskem postopku v smislu pomena izrazov po 144. členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP), skratka kot obdolženca, obtoženca ali obsojenca.