Jedro

Dolžnika sta v omenjenem postopku uspela, postopek pa je bil potreben, saj so se le tako odpravile nepravilnosti pri predmetni izvršbi, vendar pa določila, na podlagi katerega bi lahko sodišče dolžnikove stroške naprtilo upniku, ki mu jih ni neutemeljeno povzročil, ZIZ nima.

Za napake, do katerih pride tekom izvršilnega postopka, upnika ni mogoče bremeniti, sploh ne v primeru, ko tudi sam ni imel vpliva na napako, do katere je prišlo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnika sama krijeta svoje stroške postopka s pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dopolnilo sklep Okrajnega sodišča v L 1057/2010 (pravilno In 105/2010) z dne 4.7.2013 tako, da je v izreku dodalo II. točko, v kateri je predlog dolžnikov z dne 24.4.2012 za povrnitev izvršilnih stroškov zavrnilo.

2. Zoper dopolnilni sklep se pritožujeta dolžnika. Navajata, da je bila v okviru cenitve nepremičnine zajeta tudi nepremičnina parc. št. X, k.o. Y, ki ni bila predmet izvršbe in ni zajeta v sklepu o izvršbi. Dolžnika sta morala vložiti predlog za odpravo nepravilnosti pri opravi izvršbe, s katerim sta v celoti uspela. Kljub temu pa jima sodišče prve stopnje ni priznalo stroškov, ki sta jih ob tem priglasila. Njuna zahteva za odpravo nepravilnosti je bila vsekakor nujna in potrebna, zato jima je upnik dolžan povrniti stroške na podlagi šestega odstavka 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Predlagata spremembo izpodbijanega sklepa tako, da sodišče druge stopnje ugodi njuni zahtevi po povrnitvi povzročenih stroškov, podredno pa predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu z določilom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ je sodišče druge stopnje s smiselno uporabo 350. člena ZPP preizkusilo odločitev sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in uradnega preizkusa.

5. Po pregledu zadeve sodišče druge stopnje ugotavlja, da je upnik pravilno predlagal izvršbo na nepremičnine parc. št. A, B, C in D, vse k.o. Y. Pri sami cenitvi je cenilec upošteval tudi parc. št. X, ker je ocenjeval predelovalni obrat, ki stoji na parc. št. C, A, D in X. Da se z izvršbo ne bi poseglo preko izvršilnega naslova, sta bila dolžnika primorana vložiti predlog za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe, s katerim sta tudi uspela. Vse to tudi ni sporno, sporno je le, ali sta dolžnika upravičena do povrnitve stroškov, ki sta jih imela v postopku za odpravo nepravilnosti v okviru predmetnega izvršilnega postopka.

6. Res je, da sta dolžnika v omenjenem postopku uspela, postopek pa je bil potreben, saj so se le tako odpravile nepravilnosti pri predmetni izvršbi, vendar pa določila, na podlagi katerega bi lahko sodišče dolžnikove stroške naprtilo upniku, ki mu jih ni neutemeljeno povzročil, ZIZ nima. Izvršba se vodi na podlagi predloga upnika, ki ga je podal pravilno in zaradi dejstva, ker dolžnika nista poravnala svoje terjatve do upnika. Za napake, do katerih pride tekom izvršilnega postopka, pa upnika ni mogoče bremeniti, sploh ne v primeru, ko tudi sam ni imel vpliva na napako, do katere je prišlo. Glede na to, je mogoče le z vidika odškodninske odgovornosti uveljavljati stroške, ki so nastali dolžnikoma v postopku odprave nepravilnosti, kot premoženjsko škodo.

7. Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo dolžnikov kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ).

8. Ker dolžnika s pritožbo nista uspela, sama krijeta stroške postopka s pritožbo (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).