- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep II Cp 1858/2013
ECLI:SI:VSLJ:2013:II.CP.1858.2013 Civilni oddelek
Povzetek
- Zahteva po pravniškem državnem izpitu za vložitev revizije.Ali lahko stranka, ki nima opravljenega pravniškega državnega izpita, vloži revizijo sama ali mora to storiti po pooblaščencu, ki je odvetnik?
- Dopustnost revizije in vloga pooblaščenca.Ali je vložitev revizije s strani pooblaščenca, ki je odvetnik, dovolj, če stranka sama nima pravniškega državnega izpita?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Ker tožnik ob vložitvi revizije ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, je odločitev o zavrženju revizije kot nedovoljene pravilna. Njegova pooblaščenka je vložila predlog za dopustitev revizije, vendar ta okoliščina ne vpliva na pravilnost izpodbijane odločitve.
Izrek
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo revizijo zoper sodbo in sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 3092/2012 z dne 25. 3. 2013 kot nedovoljeno.
2. Tožnik je v pritožbi zoper navedeni sklep navedel, da je revizijo vložila tudi njegova odvetnica, določena na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči. V tej reviziji se odvetnica sklicuje tudi na tožnikovo vlogo, ki jo je sodišče prve stopnje zavrglo. Trdi, da bi moral Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dopustiti tudi pojasnilo (revizijo) stranke.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Kot je navedeno že v izpodbijanem sklepu, lahko v skladu z določbami ZPP stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen če ima stranka opravljen pravniški državni izpit (tretji in četrti odstavek 86. člena ZPP). Ker tožnik ob vložitvi revizije ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, je odločitev o zavrženju revizije kot nedovoljene pravilna (1).
5. V zvezi s tožnikovo pritožbeno navedbo, da je revizijo vložila tudi njegova pooblaščenka, pritožbeno sodišče dodaja, da iz predloženih listin izhaja, da je njegova pooblaščenka vložila predlog za dopustitev revizije, vendar ta okoliščina ne vpliva na pravilnost izpodbijane odločitve.
6. Revizija in predlog za dopustitev revizije sta dve različni pravni sredstvi, obe pa sme stranka, ki nima državnega pravniškega izpita, vložiti le po pooblaščencu, ki je odvetnik. Prvo se vloži pri sodišču prve stopnje, ki je tudi pristojno za odločanje o njeni dovoljenosti, drugo pa se vloži pri Vrhovnem sodišču. Sodišče je pritožnikovo vlogo pravilno obravnavalo kot revizijo in jo v okviru preizkusa o njeni dovoljenosti zavrglo. Tudi v primeru, če bi tožnikovo vlogo obravnavali kot sestavni del predloga za dopustitev revizije, njegove navedbe zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti ne bi bile upoštevne.
7. Po navedenem je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).
(1) Ustavno sodišče je že zavzelo stališče, da taka ureditev ne predstavlja nedopustnega posega v pravico do sodnega varstva (odločba Up-1782/08, U-I-166/08 z dne 18. 6. 2009, Uradni list RS, št. 54/2009).