Jedro

Tožnik nima nobenega premoženja, iz katerega bi bilo mogoče vsaj delno poplačati njegove dolgove. Zato ni smotrno začeti postopka osebnega stečaja, v zvezi s katerim prosilec prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ker je ugotovil, da je nerazumno začeti postopek osebnega stečaja za tožnika, zato le-ta ne izpolnjuje kriterijev iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik brez zaposlitve, v obdobju zadnjih treh mesecev pred mesecem vložitve predmetne tožbe pa je bil upravičen do denarne socialne pomoči v mesečnem znesku 260,00 EUR. Tožnik ne razpolaga z nobenim drugim premičnim ali nepremičnim premoženjem, prav tako ni imetnik vrednostnih papirjev. Glede na to organ za brezplačno pravno pomoč ugotavlja, da tožnik ne razpolaga z nobenim premoženjem in tudi ne prejema nobenih dohodkov takšne vrste, ki bi omogočili poplačilo njegovih upnikov. Denarna socialna pomoč, ki jo tožnik prejema po odločbi CSD Ptuj je izvzeta iz stečajne mase (3. točka prvega odstavka 101. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ v zvezi z 2. točko drugega odstavka 389. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - v nadaljevanju ZFPPIPP). Ker tožnik ne razpolaga s premoženjem in ne prejema dohodka, ki bi omogočil kakršnokoli poplačilo njegovih upnikov, saj je denarna socialna pomoč iz stečajne mase izvzeta, to pomeni, da namen osebnega stečaja ne bi bil realiziran. Tako bi v stečajnem postopku nastali samo stroški stečajnega postopka, do delitve stečajne mase in poplačila upnikov pa ne bi prišlo (382. člen ZFPPIPP). V takšnem primeru sodišče stečajnega postopka ne začne, zato je organ za brezplačno pravno pomoč zaključil, da je nerazumno začeti postopek osebnega stečaja in s sklicevanjem na 24. člen ZBPP tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnil. Tožnik v vloženi tožbi navaja, da je bila njegova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnjena z obrazložitvijo, da stečajni postopek ne bo uspešen, oziroma da se sploh ne more pričeti, čeprav predloga za začetek osebnega stečaja še sploh ni vložil. Tožnik je prepričan, da izpolnjuje kriterije za dodelitev brezplačne pravne pomoč v obliki in obsegu, kot je bilo zaprošeno v prošnji z dne 5. 10. 2012. Meni, da je organ za brezplačno pravno pomoč prekoračil svoja pooblastila s tem, ko je odločil o tožnikovem uspehu v postopku osebnega stečaja. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in odloči, da se tožeči stranki odobri brezplačna pravna pomoč.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena iz razlogov, ki so v njej navedeni in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja: ZBPP v 24. členu določa, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči in predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh tako, da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma, da je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom zadeve s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

Tožnik je vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za plačilo stroškov stečajnega postopka za osebni stečaj. Namen postopka osebnega stečaja je, da vsi upniki prejmejo plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih (prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP). Terjatve upnikov ne prenehajo, če niso plačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika in jih lahko upniki uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku tudi po koncu stečajnega postopka, če ni v zakonu drugače določeno (drugi odstavek 382. člena tega zakona).

Kot je ugotovil organ za brezplačno pravno pomoč, tožnik nima drugih dohodkov ali premoženja, kot je denarna socialna pomoč. Ti prejemki so po 3. točki 101. člena ZIZ izvzeti iz izvršbe, kar pomeni, da so po 2. točki drugega odstavka 389. člena ZFPPIPP izvzeti tudi iz stečajne mase. Tožnik torej ne razpolaga s premoženjem in ne prejema dohodka, ki bi omogočil kakršnokoli poplačilo njegovih upnikov, to pa pomeni, da je pravilna ugotovitev organa za brezplačno pravno pomoč, da namen osebnega stečaja ne bi bil dosežen. Tudi, če bi bil postopek osebnega stečaja uveden, pa terjatve upnikov v delu, v katerem niso plačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika, ne prenehajo in jih lahko upniki uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku tudi po koncu stečajnega postopka, če v zakonu ni drugače določeno (drugi odstavek 382. člena ZFPPIPP). To pa pomeni, da neplačane tožnikove obveznosti do upnikov v nobenem primeru ne bi prenehale in jih lahko upniki uveljavljajo proti njemu tudi po koncu stečajnega postopka. Ker torej tožnik nima nobenega premoženja, iz katerega bi bilo mogoče vsaj delno poplačati njegove dolgove, ni smotrno začeti postopka osebnega stečaja. Zato je po presoji sodišča odločitev organa za brezplačno pravno pomoč, ki je tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči na podlagi 24. člena ZBPP zavrnil, ker zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, pravilna.

Glede na zgoraj navedeno sodišče ne more pritrditi stališču tožbe, da je organ za brezplačno pravno pomoč prekoračil svoja pooblastila s tem, ko je tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnil s pojasnilom, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh v postopku osebnega stečaja. 24. člen ZBPP organu za brezplačno pravno pomoč nalaga, da pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči upošteva okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči in predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh tako, da je postopek razumno začeti. Tudi po presoji sodišča je imel organ za brezplačno pravno pomoč v zadevi dovolj podatkov za ugotovitev, da tožnik ne bi bil uspešen s predlogom za začetek osebnega stečaja, glede na to, da nima nobenega premoženja, iz katerega bi bilo mogoče poplačati upnike.

Iz zgoraj obrazloženega izhaja, da tudi tožnikove tožbene navedbe ne vplivajo na pravilnost izpodbijane odločite. Pri odločanju o tem ali prosilec izpolnjuje pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči, mora organ za brezplačno pravno pomoč upoštevati razen premoženjskih pogojev, tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči in jih določa zgoraj citirani 24. člen ZBPP. Ker tožnik premoženja ali dohodkov, s katerimi bi bilo mogoče vsaj delno poplačati njegove upnike, nima, pogoji za uvedbo stečajnega postopka v skladu s 24. členom ZBPP niso izpolnjeni.

Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.