Jedro

Odvetniške nagrade so določene na tri načine: glede na vrednost predmeta odvetniške storitve, v nespremenljivih zneskih ali v razponu dveh nespremenljivih zneskov. Odmerijo se po tarifi, ki je sestavni del ZOdvT. Znižanje, ki ga je uporabilo prvo sodišče, se uporabi le za nagrade, ki so določene v nespremenljivih vrednostih ali v razponu. Te so v tarifi določene za izrecno naštete postopke. Med njimi nepravdnega postopka prisilne hospitalizacije ni. Nagrada za ta postopek je odvisna od vrednosti spornega predmeta. Znižanje od nagrad, ki se določajo glede na vrednost spornega predmeta in ki se izplačujejo iz državnega proračuna, pa je urejeno v 36. členu ZOdvT.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v točki 1. in 4. spremeni tako, da se odvetnici T. P. prizna za stroške zastopanja poleg že priznanega zneska 186,00 EUR še dodatni znesek 162,00 EUR, tako da se celotni stroški zastopanja odmerijo na 348,00 EUR.

II. V preostalem se pritožba kot neutemeljena zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se po uradni dolžnosti postavljeni odvetnici pridržane osebe iz sredstev sodišča izplačajo priznani stroški zastopanja v znesku 186,00 EUR (155,00 EUR in 20 % DDV) – točka 1. izreka. V presežku je njen predlog za odmero stroškov zavrnilo (za znesek 243,00 EUR) – točka 4. izreka.

2. Zoper sklep se pritožuje odvetnica. Izpodbija ga v zavrnilnem delu (točka 4. izreka). Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo sklepa s priznanjem še preostale razlike priglašenih stroškov v višini 243,00 EUR. Meni, da je napačno uporabljena tarifa pri nagradi za postopek. Opisuje njegovo zahtevnost in opozarja, da posega v temeljne človekove pravice. Zato je zanj utemeljena odmera nagrade po tarifni št. 3100 Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT) in ne znižana po 2. točki tarifne št. 3101 (količnik 0,8). Sklicuje se na novejšo sodno prakso oz. primere, v katerih je bilo odločeno na ta način. Napačna je tudi uporaba opombe 3 (5) v tretjem delu tarife. Ne gre za nagrado, ki bi bila določena v nespremenljivi vrednosti, pač pa se s količnikom spreminja glede na vrednost spornega predmeta. Zakonodajalec je predvidel dva načina odmerjanja stroškov postavljenim in določenim odvetnikom, ki se plačujejo iz proračuna. Za nespremenljive zneske nagrad je predvidel polovično vrednost. Pri nagradah, ki so določene spremenljivo v obliki količnikov od osnove, ki se spreminja glede na vrednost spornega predmeta, pa je določeno znižanje nagrade v 36. členu ZOdvT. Odločitev sodišča je napačna, ker je združilo oba načina in odvetnici dvojno znižalo nagrado.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pritožnica je bila po uradni dolžnosti postavljena za odvetnico pridržani osebi (2. odstavek 61. člena Zakona o duševnem zdravju – ZDZdr). Stroški postopka prisilne hospitalizacije se krijejo iz sredstev sodišča (68. člen ZDZdr). Mednje sodijo tudi stroški postavljenega odvetnika po uradni dolžnosti. Prvo sodišče je o njih odločalo v okviru podanega stroškovnika pritožnice in 36. člena Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT; Ur. l. RS, št. 67/2008), ki ureja odmero nagrade glede na vrednost predmeta, če se plača iz državnega proračuna. Upoštevalo je vrednost predmeta v višini 4.000,00 EUR (2. odstavek 22. člena ZOdvT) in na podlagi 36. člena ZOdvT pri količniku 1 upoštevalo znižano nagrado v višini 135,00 EUR, kar za pritožnico ni sporno. V tem delu je odločitev materialnopravno pravilna (primerjaj sklep VS RS II Ips 189/2011 z dne 9. 6. 2011). Pritožnici je za postopek priznalo 108,00 EUR (po 2. točki tarifne št. 3101 – količnik 0,8 od nagrade 135,00 EUR) in 162,00 EUR za narok po tarifni št. 3102 (količnik 1,2 od nagrade 135,00 EUR). Nato je priznano nagrado v višini 270,00 EUR ob uporabi opombe 3 (5) v tretjem delu tarife prepolovilo na 135,00 EUR. Poleg tega je priznalo še pavšal po tarifni št. 6002 (20,00 EUR) in DDV (tarifna št. 6007).

5. Odmera nagrade za postopek je pravilna. V 2. točki tarifne št. 3101, ki jo je uporabilo prvo sodišče, je določena znižana nagrada v nepravdnem postopku, kadar je dejavnost odvetnika omejena le na postavitev enega zahtevka in prejem odločitve sodišča. Za nepravdne postopke, kakršen je tudi obravnavani, se praviloma odmeri nagrada po tej točki, ker je odvetnikovo delo v tovrstnih postopkih manj obsežno od npr. v pravdnih postopkih in praviloma omejeno na postavitev enega zahtevka in na prejem odločitve sodišča. Le v primerih, če sodišče ugotovi, da obseg odvetnikovega dela odstopa oz. je večji od običajnega v nepravdnem postopku, se lahko odmeri polna nagrada za postopek s količnikom 1,3 po tarifni št. 3100. Za tak primer pa v obravnavani zadevi ne gre. Morebitnega večjega dela od opisanega v 2. točki tarifne št. 3101 pritožnica ni konkretizirala ne v stroškovniku na prvi stopnji ne v pritožbi, pa tudi podatki v spisu kažejo, da ga ni opravila. Zato je odločitev prvega sodišča v tem delu pravilna. Pritožnica je ne more omajati s sklicevanjem na zahtevnost postopka niti na drugačne odločitve sodišča v drugih zadevah. Ni jih mogoče enačiti, ker je odločanje o odvetnikovi nagradi odvisno tudi od dejansko ugotovljenih okoliščin vsakega primera posebej (primerjaj VSL II Cp 1447/2011 z dne 5. 5. 2011).

6. Pritožbi pa je treba pritrditi, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko je odmerjene zneske nagrade za postopek in za narok znižalo na polovico s sklicevanjem na opombo 3 (5) tretjega dela Odvetniške tarife. Odvetniške nagrade so določene na tri načine: glede na vrednost predmeta odvetniške storitve, v nespremenljivih zneskih ali v razponu dveh nespremenljivih zneskov. Odmerijo se po tarifi, ki je sestavni del ZOdvT (3. člen ZOdvT). Znižanje, ki ga je uporabilo prvo sodišče, se uporabi le za nagrade, ki so določene v nespremenljivih vrednostih ali v razponu. Te so v tarifi določene za izrecno naštete postopke (npr. podpoglavja tarife 4.2., 2.2., 4.4. in druga). Med njimi nepravdnega postopka prisilne hospitalizacije ni. Nagrada za ta postopek je odvisna od vrednosti spornega predmeta. Znižanje nagrad, ki se določajo glede na vrednost spornega predmeta in ki se izplačujejo iz državnega proračuna, pa je urejeno v 36. členu ZOdvT. Prvo sodišče ga je tudi upoštevalo. Pravilno ocenjeno vrednost spornega predmeta po 2. odstavku 22. člena ZOdvT – 4.000,00 EUR – je namreč zaradi izplačila iz proračuna na podlagi 36. člena ZOdvT že (pravilno) znižalo na 135,00 EUR. Za dodatno znižanje – še po opombi 3 (5) iz tretjega dela ZOdvT – pa ni imelo opore v zakonu, ker nagrada za obravnavani postopek ni določena v nespremenljivi vrednosti.

7. Zaradi napačne uporabe materialnega prava je pritožbeno sodišče v tem obsegu pritožbi ugodilo in na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ustrezno spremenilo izpodbijani sklep. Pritožnici je priznalo neznižani odmerjeni skupni znesek 270,00 EUR (za postopek 108,00 EUR po tarifni št. 3101, točka 2 – količnik 0,8 od nagrade 135,00 EUR) ter za narok 162,00 EUR po tarifni št. 3102 (količnik 1,2 od nagrade 135,00 EUR), pavšalni znesek 20,00 EUR (tarifna št. 6002) in pripadajoči 20 % DDV (tarifna št. 6007) v znesku 58,00 EUR, torej nagrado v skupni višini 348,00 EUR. Poleg že priznanih stroškov v višini 186,00 EUR ji je prisodilo še razliko v višini 162,00 EUR.

8. V preostalem delu (glede uporabe količnika za postopek) je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v tem delu potrdilo odločitev prvega sodišča (2. točka 365. člena ZPP).

9. O zadevi je odločala sodnica posameznica na podlagi 1. odstavka 366.a člena ZPP.