Jedro

Pravdni stranki sta se ob sklepanju pogodbe zavedali, kakšen cilj (enako kvaliteto zvarov kot na starem stroju) s sklenitvijo podjemne pogodbe zasleduje tožnica (naročnica). Nebistveno je, če stroj vsebuje osnovne in dogovorjene komponente (tehnične lastnosti po ponudbi) in če ni predpisov, standardov in meril o kakovosti zvarov, ampak gre za subjektivno oceno izvajalca in/ali uporabnika. Stroj namreč ne deluje tako kvalitetno, kot je bilo dogovorjeno in kot bi tudi sicer, če ne bi bilo dogovora, vsakdo lahko pričakoval. Tožnica v odgovoru na pritožbo v zvezi s slednjim stališčem utemeljeno izpostavlja izvedenčevo slikovito primerjavo z izdelavo osebnega vozila, ki lahko doseže hitrosti le do 30 km/h. Razlog za slabo delovanje je pri toženki (podjemnici), zato je vseeno, če ni bilo izrecnega dogovora o geometriji valjev; varilnih parametrih; stržni sili; kakovosti in vrsti filca, ki naj se vari (op. pritožbeno nepojasnjeno je, kako naj bi to vplivalo na izdelani stroj); ipd. Toženka je podjemnica, profesionalka, ki si je ogledala delovanje starega stroja in s tožnico (naročnico) sklenila pogodbo o izdelavi novega stroja.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II.Tožena stranka oziroma po nasprotni tožbi tožeča stranka, ki sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka, mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki oziroma po nasprotni tožbi toženi stranki 931,47 EUR pritožbenih stroškov.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo (I.) ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo 47.980,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12.6.2017 dalje do plačila, (II.) zavrnilo tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi za plačilo 47.980,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28.12.2018 dalje do plačila in (III.) odločilo, da je tožena stranka oziroma po nasprotni tožbi tožeča stranka (v nadaljevanju toženka) dolžna v roku 15 dni povrniti tožeči stranki oziroma po nasprotni tožbi toženi stranki (v nadaljevanju tožnica) 10.377,58 EUR stroškov postopka in v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje.

2.Zoper predmetno sodbo je toženka vložila pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in s predlogom, naj se pritožbi ugodi in izpodbijana sodba spremeni tako, da se tožbeni zahtevek zavrne in se ugodi zahtevku po nasprotni tožbi, oziroma podredno, naj se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V obširni pritožbi, ki se na tem mestu povzema le v bistvenem, čeprav je v nadaljevanju te obrazložitve odgovorjeno na vse pravno relevantne pritožbene očitke, s sklicevanjem na izvedensko ekspertizo in sklenjeno pogodbo navaja, da je pravilno izpolnila svojo pogodbeno obveznost. Stroj je bil izdelan skladno s ponudbo, medtem ko je kvaliteta varov le stvar subjektivne ocene oziroma pričakovanj. Hkrati so nastavitve varilne komponente stvar naročnika. Sodišče prve stopnje je dejstva v zvezi s predmetnim ugotovilo v nasprotju z dejansko vsebino dokazov (ponudbo in izvedensko ekspertizo), kar je kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Tudi, če bi šlo za napako, je ob testiranju tožnica potrdila pravilnost naprave za varjenje in dala izrecno navodilo, kakšen var naj zagotavlja naprava. Tožnica je samo iskala izgovor za zavrnitev prevzema, ker je medtem že kupila drug stroj. Hkrati po zavrnitvi prevzema tožnica ni spoštovala svoje sodelovalne dolžnosti v zvezi z nastavitvami in prevzemom stroja. Neargumentirana in nekonkretizirana zavrnitev prevzema tudi sicer ne ustreza standardu zavrnitve iz prvega odstavka 633. člena Obligacijskega zakonika (OZ). Zmotno je uporabljen četrti odstavek 639. člena OZ, saj gre le za neznatno napako. Po oceni izvedenca so pri polno delujočem stroju potrebne le "malenkostne prilagoditve."

3.Tožnica v vsebinskem odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbenim očitkom, soglaša s presojo sodišča prve stopnje in predlaga zavrnitev neutemeljene pritožbe ter povrnitev pritožbenih stroškov. Med drugim izpostavlja, da je angažirani izvedenec na zaslišanju izpostavil, da stroju fizično ne manjka nič, vendar pa tehnološki postopek ni tako daleč pripeljan in parametri niso nastavljeni v taki obliki, da bi bili zvari kvalitetni in časovno sprejemljivi. Stališče je pospremil s primerjavo z avtomobilom, ki ima vse fizične dele, ampak gre samo 30 km/h. Nastavitve niso stvar uporabnika. Izvedenec je manjkajoče delo ocenil s porabo približno 100 inženirskih ur. Tožnica je bila ves čas pripravljena sodelovati, a le do izteka vseh izpolnitvenih in dodatnih rokov. Toženki je dala več kot primeren rok pred odstopom od pogodbe. Zvar je nesporno bil nekvaliteten za obe stranki. Toženka pogodbe ni izpolnila niti pravočasno niti pravilno. Stroj ne služi svojemu namenu. Kako to doseči, je stvar toženke. Testiranja pri toženkinem dobavitelju ni mogoče enačiti s testiranjem toženkinega stroja. V zvezi z zahtevkom po nasprotni tožbi toženka s pritožbo ne izpodbija razlogov, da je zahtevek zastaran.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče ugotovljenega dejanskega stanja na tem mestu ne bo povzemalo, saj je le-to razvidno že iz izpodbijane sodbe. Se pa bo v nadaljevanju te obrazložitve opredelilo do vseh pritožbenih očitkov, s katerimi se izpodbijajo bistvene ugotovitve sodišča prve stopnje.

6.Neutemeljen je očitek bistvene kršitve iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tako imenovana protispisnost je podana, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Gre (le) za napačen prenos vsebine dokaza v sodbo, ki je dokaz nima. Predmetna kršitev se sodišču prve stopnje v zvezi s predloženo ponudbo in delom izvedenca ni pripetila, medtem ko morebitna zmotna dokazna ocena izvedenih dokazov ne pomeni obstoja omenjene absolutne bistvene kršitve.

7.Neutemeljeno je pritožbeno zavzemanje, da je toženka pravilno izpolnila pogodbo. Toženka je namreč izdelala stroj, ki ne izdeluje kvalitetnih vzdolžnih zvarnih spojev filca. Nemogoče je slediti zavzemanju toženke, da je bil stroj izdelan skladno s ponudbo oziroma pogodbo, ker vsebuje vse tehnične lastnosti po ponudbi in ker ponudba delovanja stroja sploh ne opredeljuje oziroma predvideva le delovanje v okviru tehničnih karakteristik in parametrov, in ne drži, da kaj drugega ni bilo dogovorjenega. Z ogledom starega stroja se je namreč toženka že pred samo sklenitvijo posla zavedala kakšno kvaliteto zvarov zasleduje tožnica, medtem ko omenjeni zvari, ki jih izvaja sporni stroj, niso sprejemljivi oziroma ustrezne kvalitete (glej tudi izpodbijano sodbo). Zato je pravilen zaključek, da je bila kvaliteta izdelka že ob samem sklepanju pogodbe, ki je sicer bila formalno sklenjena s sprejemom ponudbe, dogovorjena. Pravdni stranki sta se ob sklepanju pogodbe zavedali, kakšen cilj (enako kvaliteto zvarov kot na starem stroju) s sklenitvijo podjemne pogodbe zasleduje tožnica (naročnica). Nebistveno je, če stroj vsebuje osnovne in dogovorjene komponente (tehnične lastnosti po ponudbi) in če ni predpisov, standardov in meril o kakovosti zvarov, ampak gre za subjektivno oceno izvajalca in/ali uporabnika. Stroj namreč ne deluje tako kvalitetno, kot je bilo dogovorjeno in kot bi tudi sicer, če ne bi bilo dogovora, vsakdo lahko pričakoval. Tožnica v odgovoru na pritožbo v zvezi s slednjim stališčem utemeljeno izpostavlja izvedenčevo slikovito primerjavo z izdelavo osebnega vozila, ki lahko doseže hitrosti le do 30 km/h. Razlog za slabo delovanje je pri toženki (podjemnici), zato je vseeno, če ni bilo izrecnega dogovora o geometriji valjev; varilnih parametrih; stržni sili; kakovosti in vrsti filca, ki naj se vari (op. pritožbeno nepojasnjeno je, kako naj bi to vplivalo na izdelani stroj);ipd.. Toženka je podjemnica, profesionalka, ki si je ogledala delovanje starega stroja in s tožnico (naročnico) sklenila pogodbo o izdelavi novega stroja. Upoštevaje povedano, je neutemeljeno in povsem iz konteksta izvzeto zavzemanje, da je kvaliteta zvarov le stvar subjektivne ocene izdelovalca ali uporabnika.

8.Drži, da bi bilo izdelani stroj mogoče prilagoditi z nastavitvijo varilnih parametrov in spremembo geometrije valjev (z odpravo napak), vendar tega toženka (podjemnica) vse do skrajnega roka za odpravo napak (6.6.2018) ni storila in zato je tožnica upravičeno odstopila od pogodbe. Nikjer iz izpodbijane sodbe ni razvidno, da so ustrezne nastavitve varilne komponente stvar tožnice (naročnice). Prav tako ni razvidno, da predmetno tožnica sploh zna nastaviti. Slednje nenazadnje tudi ni bistveno, saj je tožnica stroj naročila, toženka pa se ga je zavezala izdelati in izročiti, zato je vsako nepravilno delovanje stroja treba pripisati odgovornostni sferi toženke (podjemnice). Toženka v pritožbi ne pojasni, kaj drugega kot očitne stvarne napake, naj bi pomenilo ob pregledu opaženo dejstvo, da sporni stroj izdeluje nekvalitetne vzdolžne vare. Lastno in neutemeljeno je pritožbeno sklicevanje na kontradiktornosti v pisnem izvedenskem mnenju, saj so bile le-te, kot pravilno izpostavlja tožnica v odgovoru na pritožbo (glej tudi zgoraj), odpravljene z izvedenčevim zaslišanjem.

9.Za obstoj stvarnih napak, ki so v nastavitvah varilnih parametrov in geometriji valjev, je seveda odgovorna toženka (podjemnica). Odgovornosti je ne odveže predhodno testiranje varilne komponente pri njenem dobavitelju, čeprav je bila na testiranju prisotna tožnica, ki naj bi naročila testiranje in potrdila pravilnost delovanja komponente, katera naj bi bila nato z istimi parametri vgrajena v izdelani stroj. S tem naj bi šlo po mnenju toženke za izrecno tožničino navodilo o čvrstosti varov (op. takšna trditev toženki nenazadnje ni v korist v zvezi z njeno siceršnjo pritožbeno tezo o neobstoju dogovora glede kvalitete zvarov, saj so bili očitno vari pri testiranju komponente pri toženkinem dobavitelju ustrezni). Tožnica namreč v odgovoru na pritožbo utemeljeno opozarja, da je šlo za testiranje pri toženkinem dobavitelju in z njihovo varilno opremo, kar je toženki pojasnilo sodišče prve stopnje in kar ne pomeni pravilnosti varjenja na spornem stroju. Nikjer iz izpodbijane sodbe ne izhaja, da naj bi tožnica iskala le izgovor za neprevzem stroja, ker je že kupila drug stroj.

10.Iz izpodbijane sodbe (glej predvsem 24. točko obrazložitve sodbe) izhaja, da tožnica ni kršila svoje sodelovalne dolžnosti in drugačno pritožbeno zavzemanje ni utemeljeno. V tem delu je pritožba neutemeljena, nejasna in nekakšen kolaž časovno neopredeljenih okoliščin, ki naj bi bile toženki v korist. Izpostavljanje domnevnega izvedenčevega pojasnila, da bi morala tožnica, če z varom subjektivno ni bila zadovoljna, sodelovati s toženko s ciljem, da se izvede drugačna nastavitev stroja in doseže drugačna trdnost zvara, je vsebinsko povsem prazno (kdaj, kje, zakaj, ali se je tožnica (naročnica) tega morala in mogla zavedati, zakaj bi naročnik (ki je načeloma laik) moral sodelovati pri nastavitvah stroja, ipd.) in na tej podlagi ni mogoče ugoditi pritožbi. Če bi izvedenec podal takšno pojasnilo, mu tudi sicer ne bi bilo mogoče slediti, saj bi takšna izjava pomenila že (sojenje) presojo pravic in dolžnosti pogodbenih strank, kar je v domeni sodišča, medtem ko je v domeni izvedenca zgolj ugotavljanje dejstev. In nenazadnje je iz celotnega zaslišanja izvedenca, katerega mnenje toženka povzema povsem iz konteksta in selektivno, razvidno, da se je izvedenec na izrecno vprašanje toženke, če je potrebno sodelovanje tožnice, opredelil, da bi bil on absolutno za sodelovanje tožnice, saj bi bilo tako enostavneje, ceneje in najhitreje izvesti prilagoditve stroja. Povedano drugače, tudi izvedenec ni "ugotovil" tožničine sodelovalne dolžnosti v okviru, ki ga zatrjuje pritožnica. Da, tožnica (naročnica) je prevzem stroja zavrnila, in da, ni izkazano, da bi se nato še kakorkoli trudila in s toženko (podjemnico) sodelovala pri nastavitvah komponente, vendar tudi ni razvidno, da bi predmetno bila njena (naročnikova) pogodbena obveznost. Pritožbeno nadaljnje zavzemanje, da bi morala toženki (očitno v okviru sodelovalne dolžnosti) podati jasne in konkretne napotke, kakšen zvar želi, je neutemeljeno, ker nasprotuje temu, da sta obe pravdni stranki vedeli in se dogovorili o tem, kakšen zvar želi tožnica doseči, in tudi lastnim pritožbenim izvajanjem o izrecnem tožničinem navodilu pri testiranju varilne komponente stroja. Tožnica ni od pogodbe preprosto odstopila, ampak je odstopila po preteku primernega skrajnega roka, ki ga je toženki dala za odpravo napak. Drži, da je toženka tožnico januarja in februarja pozivala k prevzemu, in da se je tožnica na poziv odzvala "šele" 19.2.2018 (op. ob ugotovitvi, da je bila toženka seznanjena, da je zakoniti zastopnik tožnice bolan in zato ne more prevzeti stroja). Vendar je napačno pritožbeno zavzemanje, da je tožnica prevzem nekonkretizirano in neargumentirano zavrnila, kar ne ustreza standardu zavrnitve iz prvega odstavka 633. člena OZ. Zmotno je stališče, da bi morala tožnica "konkretno navesti, kaj je napaka, zakaj to šteje kot napako in kako naj bi stroj deloval", karkoli naj bi že predmetno pomenilo. Prevzem je bil namreč zavrnjen zaradi očitnih napak, ki so bile razvidne iz dejstva, da ni izdeloval kvalitetnih vzdolžnih zvarov. Vsekakor je takšno grajanje napak s strani naročnice v razmerju do podjemnice upoštevaje določbe OZ zadostno in ustrezno. Obenem ne gre za neznatno napako, ki bi tožnici onemogočala odstop od pogodbe, saj je v izpodbijani sodbi ugotovljeno, da stroj izdeluje za tožnico neuporabne produkte. Lastno in neutemeljeno je pritožbeno zavzemanje, da gre po oceni izvedenca pri morebitni odpravi napak za "malenkostne prilagoditve", saj gre (prvič) za večje prilagoditve (nastavitve varilne komponente in popravo geometrije valjev), ki bi jih morala opraviti toženka, pa jih, čeprav gre po njeno za "malenkostne prilagoditve", vse do skrajnega roka za izpolnitev ni opravila, in ki (drugič) terjajo ocenjeno trajanje dela v obsegu 100 inženirskih ur.

11.Ker drugih pritožbenih očitkov zoper sodbo toženka ni podala, je pritožbeno sodišče opravilo še njen preizkus glede pritožbenih razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), pri čemer takšnih razlogov ni našlo. Odločitev sodišča prve stopnje o glavni stvari in o povrnitvi pravdnih stroškov je pravilna, zato je pritožbo toženke kot neutemeljeno zavrnilo (353. člen ZPP).

12. O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s prvim odstavkom 165. člena, prvim odstavkom 154. člena in 155. členom ZPP. Toženka, ki s pritožbo ni uspela in sama nosi svoje pritožbene stroške, mora tožnici povrniti njene stroške v zvezi s potrebnim odgovorom na pritožbo. Tožnici se upoštevaje veljavno Odvetniško tarifo (OT) prizna priglašenih 1250 točk za odgovor na pritožbo, 22,5 točk materialnih stroškov (2% od nagrade v višini do 1000 točk in 1% od presežka; in ne priglašenih 32,5 točk) in 22 % DDV, kar ob vrednosti točke v višini 0,60 EUR skupaj znaša 931,47 EUR.