Jedro

Iz zapisnika o predobravnavnem naroku z dne 13. 12. 2021 namreč izhaja zgolj, da je sodnica posameznica pozvala obdolženca in navzočega višjega državnega tožilca, da se izjavita o sestavi sodišča pri opravi naroka za izrek kazenske sankcije (l. št. 374), o čemer se je izjavil le višji državni tožilec, ne pa tudi obdolženec.

Izrek

Ob reševanju pritožbe zagovornika obdolženega A. A. se sodba sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti razveljavi in zadeva vrne v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče na Ptuju je s sodbo I K 26440/2018 z dne 17. 1. 2022 obdolženega A. A. pod točko I izreka spoznalo za krivega storitve dveh kaznivih dejanj poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Na podlagi prvega odstavka 57. člena v zvezi s prvim odstavkom 58. člena KZ-1 mu je izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je za prvo kaznivo dejanje določilo kazen osem mesecev zapora, za drugo kaznivo dejanje devet mesecev zapora, nato pa na podlagi drugega odstavka 53. člena KZ-1 določilo enotno kazen eno leto in dva meseca zapora s preizkusno dobo dveh let. Po tretjem odstavku 57. člena KZ-1 je določilo posebni pogoj, da oškodovancema povrne škodo, in sicer B. B. v višini 3.000,00 EUR ter C. C. v višini 10.000,00 EUR. Po tretjem odstavku 105. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je odločilo, da je obdolženec dolžan oškodovanemu B. B. povrniti škodo 3.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti v plačilo od 18. 4. 2017 do plačila, oškodovanemu C. C. pa 10.000,0 EUR. V preostalem je na podlagi drugega odstavka 105. člena ZKP, oškodovanega B. B. s priglašenim premoženjskopravnim zahtevkom, napotilo na pravdo. Na podlagi četrtega odstavka 95. člena ZKP je obdolženca oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP. Po 8. točki drugega odstavka 92. člena ZKP pa je obdolženec dolžan plačati stroške oškodovancev C. C. in B. B. ter pooblaščenca oškodovanega B. B., ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom. Sodišče prve stopnje je pod točko II izreka na podlagi 1. točke 357. člena ZKP zavrnilo obtožbo zoper obdolženo pravno osebo D. d.o.o., ki ji je očitala kazensko odgovornost za dve kaznivi dejanji poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1 v zvezi z 42. členom KZ-1 in v zvezi z 9. točko 25. člena ter 3. točko 4. člena Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja. Po prvem odstavku 96. člena ZKP je odločilo, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ter potrebni izdatki obdolžene pravne osebe ter potrebni izdatki in nagrada zagovornice, obremenjujejo proračun. Oškodovana B. B. in C. C. je po tretjem odstavku 105. člena ZKP s priglašenima premoženjskopravnima zahtevkoma napotilo na pravdo.

2. Zoper sodbo se je pritožil zagovornik obdolženca zaradi odločbe o premoženjskopravnem zahtevku, kot navaja v uvodu pritožbe. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in odločbo o premoženjskopravnem zahtevku v zvezi z oškodovancem B. B. spremeni.

3. Preizkus pred pritožbenim sodiščem je pokazal naslednje.

4. Po prvem odstavku 383. člena ZKP pritožbeno sodišče preizkusi sodbo v tistem delu, v katerem se izpodbija s pritožbo, vselej pa mora po uradni dolžnosti preizkusiti, če je med drugim podana tudi kakšna bistvena kršitev določb kazenskega postopka, ki so taksativno naštete v 1. točki prvega odstavka 383. člena ZKP. V obravnavani zadevi je bila ugotovljena kršitev iz 1. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

5. ZKP v prvem odstavku 450.č člena določa, da o sporazumu o priznanju krivde odloča sodišče, pred katerim teče kazenski postopek, na predobravnavnem naroku, če je bi sporazum sklenjen pozneje, pa na glavni obravnavi. Če sodišče ugotovi, da so izpolnjeni vsi pogoji iz drugega odstavka 450.č člena ZKP, sporazum sprejme, postopek pa se nadaljuje z opravo naroka za izrek kazenske sankcije, katerega izvedbo določa 285.č člen ZKP.

6. V obravnavani zadevi je sodnica posameznica na predobravnavnem naroku dne 13. 12. 2021 sprejela sporazum o priznanju krivde, nato pa na naroku za izrek kazenske sankcije dne 17. 1. 2022 izrekla izpodbijano sodbo. Pritožbeno sodišče poudarja, da po 1. točki prvega odstavka 25. člena ZKP sodi okrožno sodišče o kaznivem dejanju po prvem odstavku 228. člena KZ-1 glede na predpisano kazen v senatu, ki ga sestavljajo en sodnik in dva sodnika porotnika. Navedeno velja tudi za narok za izrek kazenske sankcije po 285.č členu ZKP. Ta člen v prvem odstavku določa, da narok za izrek kazenske sankcije opravi sodišče v taki sestavi kot pri odločanju o obtožnici na glavni obravnavi, razen če sta se stranki sporazumeli, da ga opravi predsednik senata. Narok za izrek kazenske sankcije se namreč opravi s smiselno uporabo določb ZKP o glavni obravnavi, možen pa je sporazum o sestavi sodišča (predsednik senata namesto senat). Takšen sporazum (oziroma izrecna izjava obdolženca ter upravičenega tožilca kot strank konkretnega postopka) mora biti jasno razviden in vpisan na zapisnik. V obravnavani zadevi iz zapisnika ni razvidno, da bi obdolženec podal kakršnokoli izjavo o sestavi sodišča na naroku za izrek kazenske sankcije. Iz zapisnika o predobravnavnem naroku z dne 13. 12. 2021 namreč izhaja zgolj, da je sodnica posameznica pozvala obdolženca in navzočega višjega državnega tožilca, da se izjavita o sestavi sodišča pri opravi naroka za izrek kazenske sankcije (l.št. 374), o čemer se je izjavil le višji državni tožilec, ne pa tudi obdolženec. Ob tem je poudariti, da je po ustaljeni sodni praksi1 zapisnik o naroku javna listina, katere vsebina se domneva za resnično. Domneva resničnosti, ki je sicer izpodbojna, omogoča kasnejšo sodno kontrolo zakonitosti postopka, še posebej v situaciji, ko se naroki zvočno ne snemajo.2 Po obrazloženem, ker se torej stranki nista sporazumeli o tem v kakšni sestavi bo opravljen narok za izrek kazenske sankcije, saj obdolženec nikoli ni izjavil ničesar v tej smeri, sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da je narok po 285.č členu ZKP opravilo ter nato izreklo izpodbijano sodbo po predsednici senata in ne v polni sestavi senata. Ob tem pritožbeno sodišče le še dodaja, da navedba v zapisniku o predobravnavnem naroku „narok za izrek kazenske sankcije bo opravila predsednica senata kot sodnica posameznica“ ne pomeni, da sta se stranki (obdolženec in višji državni tožilec) o sestavi sodišča sporazumeli v smislu prvega odstavka 285.č člena ZKP.

7. Po obrazloženem je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 1. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj je bilo sodišče pri naroku za izrek kazenske sankcije nepravilno sestavljeno. Ugotovljena kršitev vselej terja razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje (prvi odstavek 392. člena ZKP). Glede na naravo kršitve se pritožbeno sodišče do pritožbenih navedb ni moglo opredeljevati, posebno pozornost pa jim bo namenilo sodišče prve stopnje, ki bo v ponovljenem postopku kršitev odpravilo. Pri tem bo zlasti pozorno na zapis poteka in vsebine vseh opravljenih dejanj, ki morajo biti iz zapisnika jasno in določno razvidna.

1 Sodbe Vrhovnega sodišča RS I Ips 114/2007 z dne 12. 4. 2007, I Ips 7667/2011 z dne 26. 4. 2012, I Ips 369/2005 z dne 13. 4. 2006 in druge. 2 Prim. sodba Vrhovnega sodišča RS I Ips 55582/2011-74 z dne 27. 11. 2014.