Jedro

V 140. členu ZZK-1 je določena vsebina predloga za vpis, med drugim mora predlog obsegati tudi navedbo listin, ki so podlaga zahtevanemu vpisu, sicer predlogu ni mogoče ugoditi in dovoliti vpisa. V dani situaciji je uporabiti določbo 12. odstavka 142. člena ZZK-1, po kateri mora odvetnik, ki zahteva vpis na podlagi listine iz 6. točke prvega odstavka 142. člena ZZK-1, to listino priložiti predlogu. Predlagatelj je imel možnost v predlogu navesti listine, ki so podlaga predlaganemu vpisu, imel pa je tudi možnost uporabniške pomoči pri Centru za pomoč uporabnikov, ki je očitno ni izkoristil.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovoru udeleženca T. d.o.o., sicer lastnika nepremičnine, ugodilo in sklep Dn 86849/2015 z dne 24.4.2015, s katerim je bil dovoljen predlagani vpis spremembe imetnika hipoteke, spremenilo tako, da se zemljiškoknjižni predlog zavrže. Tako je odločilo, ker predlog ni vseboval navedbe listin, ki so podlaga za vpis.

2. Zoper sklep se je predlagatelj pritožil. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep tako spremeni, da se dovoli predlagani vpis. Ugovor bi bilo treba zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavreči, položaj udeleženca, ki je ugovor vložil, se v ničemer ne spreminja. Predlog je bil vložen na podlagi delitvenega načrta in sklepa o vpisu delitve v sodni register, ti listini sta že bili vloženi v informatizirani zbirki listin, in ni res, da bi predlagajoča stranka listini navedla v prilogi, pač pa ju je navedla v obrazložitvi predloga, ki je bila priložena kot procesno dejanje. V okviru standardiziranega elektronskega obrazca podatkov iz 6. točke prvega odstavka 142. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) ni mogoče vpisati. Aplikacija ponuja možnost izbire pripetega dokumenta, ko torej vlagatelj tudi predloži listine, ne pa, ko se sklicuje na listine, ki so že v elektronski zbirki listin. To izhaja tudi iz uporabniških navodil za eZK-opravila - 2. del (eZK-predlogi / obvestila in eZK druge vloge), verzija 4, korak 3.9. Predlagatelj je zato podatke iz 6. točke prvega odstavka 142. člena vložil na edini možen način, kar pa je sodišče razumelo kot prilogo in se pred odločanjem ni prepričalo o možnostih, ki jih daje standardizirani obrazec.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Vlagatelj ugovora je lastnik nepremičnine in kot tak udeleženec v smislu 132. člena ZZK-1 (oseba, proti kateri se predlaga vpis - hipoteka je izvedena stvarna pravica, ki omejuje vknjiženo lastninsko pravico - 13.a člen ZZK-1).

5. V zemljiškoknjižnem postopku velja načelo dispozitivnosti in ZZK-1 v 125. členu določa, da zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih na podlagi predloga za vpis in v mejah zahtevkov za vpis, ki se z zemljiškoknjižnim predlogom uveljavljajo. V 140. členu pa je določena vsebina predloga za vpis, med drugim mora predlog obsegati tudi navedbo listin, ki so podlaga zahtevanemu vpisu, sicer predlogu ni mogoče ugoditi in dovoliti vpisa (tudi sklep mora v izreku obsegati tudi navedbo listin, ki so podlaga za vpis - 152. člen).

6. Pritožba navaja, da v okviru standardiziranega elektronskega obrazca podatkov iz 6. točke prvega odstavka 142. člena ZZK-1 ni mogoče vpisati in aplikacija ponuja možnost izbire pripetega dokumenta, ko torej vlagatelj tudi predloži listine, ne pa, ko se sklicuje na listine, ki so že v elektronski zbirki listin. To ne drži, v dani situaciji je uporabiti določbo 12. odstavka 142. člena ZZK-1, po kateri mora odvetnik, ki zahteva vpis na podlagi listine iz 6. točke prvega odstavka 142. člena ZZK-1, to listino priložiti predlogu. Tehnično to izvede tako, da v koraku pripenjanje prilog (3.9) izbere korak dokument (priloga), vrsto dokumenta (listina, ki je podlaga za vpis) in tip priloge (konkretno delitveni načrt oz. sklep o vpisu v register, kakor je označen v naslovu listine), ter se k temu lahko doda še opis priloge. Namesto izvirnika listine se pripne „obrazložitev“ z navedbo opravilne številke, pod katero je listina vključena v zbirko listin. Tako se izkaže, da je predlagatelj imel možnost v predlogu navesti listine, ki so podlaga predlaganemu vpisu, imel pa je tudi možnost uporabniške pomoči pri Centru za pomoč uporabnikov, ki je očitno ni izkoristil. 7. Sodišče prve stopnje je torej pravilno odločilo, ko predlaganega vpisa ni dovolilo, saj predlog nima vseh zahtevanih sestavin, tudi ni zagrešilo tistih kršitev določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).