Jedro

Če upnik v ugovoru ne navede pravno pomembnih dejstev, ki preprečujejo izvršbo in zanje ne predlaga dokazov, je njegov ugovor neobrazložen in ni potrebno postopati po 57. čl. ZIZ.

Izrek

Ugovor, ki se obravnava kot pritožba, se zavrne in se potrdi sklep o izvršbi.

Upnica mora sama nositi svoje stroške odgovora na ugovor.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo sklep o izvršbi zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnine stanovanja v prvem nadstropju stanovanjske hiše ..., tako da izvršitelj izroči stanovanje v izključno posest upnici, potem, ko iz tega stanovanja odstrani vse dolžnikove osebe in stvari, in izvršbo z rubežem in cenitvijo dolžnikovih premičnin za poplačilo upničine denarne terjatve v znesku 35.906,00 SIT.

Proti sklepu o izvršbi je ugovarjal dolžnik. Smiselno zatrjuje, da nima kam iti, sklicuje se na svoje družbeno udejstvovanje in bolezen, ki jo izkazuje z zdravniškimi izvidi. Navaja izjavo upnice, da postopka ne naroča ona, ampak ga vodi njen advokat in zatrjuje, da je upnica do njega pozorna, zanj skrbi in ga tudi obišče v bolnici.

Na ugovor je odgovorila upnica po svojem pravnem zastopniku.

Zatrjuje, da ugovor ni obrazložen v smislu 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in da ne uveljavlja ugovorov po 55. čl. ZIZ, ki bi preprečevali izvršbo. Tisto kar pa navaja dolžnik, pa niso razlogi, ki bi bili upoštevni. Predlaga, da sodišče ugovor dolžnika šteje kot neutemeljen in ga odstopi kot pritožbo v reševanje višjemu sodišču, ki naj pritožbo zavrne in potrdi sklep o izvršbi, pri tem pa zaznamuje tudi stroške odgovora na ugovor.

Sodišče prve stopnje je predložilo ugovor dolžnika v reševanje višjemu sodišču, ker je štelo, da je neutemeljen.

Ugovor ni utemeljen.

Dolžnikov ugovor je pritožbeno sodišče obravnavalo v smislu 55. čl. ZIZ glede razlogov, ki preprečujejo izvršbo. Vendar je ugotovilo, da le ti niso podani. Zatrjevano dejstvo, da nima kam iti in sklicevanje na svoje bolezensko stanje, ki ga sicer dokumentira, ni pravno upoštevno. Ugovor zoper sklep o izvršbi je mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo in so primeroma našteti v točki od 1. do 12. 1. odst. 55. čl. ZIZ. Vendar dolžnik ne uveljavlja nobenega izmed njih. Ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo, da bi bili podani razlogi po 1., 2., 4., in 7. točki citiranega člena, na katere mora sicer paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo dolžnika kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep o izvršbi potrdilo. Pri tem pritožbeno sodišče pripominja, da dolžnikovemu nakazovanju v smeri, da upnica ne želi njegove izselitve iz stanovanja, ne more slediti. O tem odloča sama in če bi res tako mislila, ne bi vložila izvršilnega postopka ali pa bi umaknila predlog. Upnica je tudi v odgovoru na ugovor vztrajala pri svojem izvršilnem predlogu, kar bi se zagotovo ne zgodilo, če bi dolžnikove trditve, ki pa jih tudi z ničemer ne dokazuje, držale.

Ker dolžnik svojega ugovora ni obrazložil tako, da bi navedel pravno pomembna dejstva, ki preprečujejo izvršbo v smislu 1. odst. 55. čl. ZIZ, je njegov ugovor šteti kot neobrazložen, kar tudi upnica sama ugotavlja v odgovoru na ugovor. Kadar pa je ugovor neobrazložen, pa po odločbi 2. odst. 53. čl. ZIZ ne velja določba o odgovoru na ugovor. Odgovor na ugovor ni bil potreben in stroški zanj niso tisti potrebni stroški za izvršbo, ki bi jih moral dolžnik povrniti upniku.

Ta bo zato sam nosil svoje stroške v zvezi z njim.