Jedro

Ne drži, da sodišče prve stopnje ni dalo konkretnih odgovorov glede spornih dejstev. Prvostopno sodišče se je strinjalo s stališči tožene stranke, ki pa jih v izpodbijani sodbi ni ponavljalo, temveč se je na njih skladno z 2. odstavkom 67. člena ZUS sklicevalo. Ob tem pa je podalo še dodatna pojasnila k tožbenim ugovorom, ki jih tožnika ponavljata tudi v pritožbi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00); kot neutemeljeno zavrnilo tožbo tožnikov zoper odločbo tožene stranke z dne 2.9.2002, s katero je ta zavrnila pritožbo tožnikov zoper odločbo Upravne enote Ajdovščina z dne 25.9.2000. Z navedeno odločbo je bilo A.A. in B.B. izdano enotno dovoljenje za adaptacijo garaže s spremembo namembnosti v delavnico za servis avtoelektrike, avtomehanike in elektronike pod navedenimi pogoji. Tožena stranka je ugotovila, da je za območje predlaganega posega v prostor v veljavi Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini A. (PUP), za ureditev območja mesta A. pa glede funkcije območij veljajo tudi določbe urbanistične zasnove A. (objavljene v Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega družbenega plana in družbenega plana Občine A., po katerem se zemljišče posega nahaja v območju centralnih dejavnosti z omejeno stanovanjsko gradnjo. Del naselja je opredeljen kot trgovsko-poslovno stanovanjsko območje, na katerem so dovoljene tudi storitvene dejavnosti. Predvideni poseg je skladen z določili citiranega prostorskega izvedbenega akta. K posegom je dala svoje pozitivno soglasje pristojna zdravstvena inšpekcija, in sicer po predhodni predložitvi presoje vpliva hrupa na okolje izdelovalca Z. d.o.o., katerega ugotovitev je, da v dnevnem času in pri zaprtih vratih opravljanje predvidenih dejavnosti ne bo prekomerno obremenjevalo okolja. Navedena pogoja sta del izreka izpodbijane odločbe in sta za investitorja zavezujoča. Predvidena gradnja je dopustna tudi z vidika izpolnjevanja pogojev, ki se nanašajo na graditev po določbah ZGO. K zahtevku je priložen projekt za izdajo upravnega dovoljenja, ki je usklajen s pogoji iz lokacijske dokumentacije, priložena so tudi vsa zakonsko predpisana soglasja, dokazilo o pravici graditi na zemljišču posega ter o poravnanih obveznostih iz naslova komunalnega prispevka. Tako je zakonitim pogojem za izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo zadoščeno.

Sodišče prve stopnje v svoji sodbi pritrjuje presoji tožene stranke in tudi samo ugotavlja, da je vsem javnopravnim pogojem za izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo v danem primeru zadoščeno. V zvezi s tožbenimi ugovori prvostopno sodišče pojasnjuje, da upravni organi niso pristojni v postopkih izdaje upravnih dovoljenj preverjati strokovne rešitve v predloženih projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja. Ugovori tožnikov v zvezi s presojo vpliva hrupa na okolje so neutemeljeni. Iz poprejšnjega soglasja Zdravstvenega inšpektorata Enote N.G. namreč izhaja, da ne obstajajo zadržki za izdajo izpodbijane odločbe glede na to, da je izdelovalec projektne dokumentacije dal pisno izjavo o upoštevanju predpisov s področja varstva pred hrupom, v projektni dokumentaciji pa so opisani ukrepi, ki jih je nosilec dejavnosti dolžan upoštevati.

Zoper prvostopenjsko sodbo se pritožujeta tožnika in pritožbenemu sodišču predlagata, da enotno dovoljenje za gradnjo razveljavi. Navajata, da prvostopno sodišče glede spornih dejstev ni dalo konkretnih odgovorov. Investitor si je sam izbiral izdelovalce projektov, projekt jim je predstavil le s svoje plati in jim rekel, da se sosedje z delavnico strinjajo. Tehnični prevzem je bil opravljen pred izdanim prvim dovoljenjem, ki je bilo potem razveljavljeno. Vse skupaj je bilo tako dogovorjeno vnaprej. Strokovne rešitve v projektih so pomanjkljive. V soglasju zdravstvene inšpekcije je navedeno, da daje soglasje samo za osebna vozila, ki se popravljajo za zaprtimi vrati v razdalji 14 m od njihovega objekta. V lokacijski dokumentaciji pa so navedena popravila osebnih in drugih vozil v delavnici. Torej ta druga vozila nimajo dovoljenja zdravstvene inšpekcije. Tudi dopolnitev družbe C. d.o.o., da se nekatera dela izvajajo na dvorišču, je v nasprotju s soglasjem zdravstvene inšpektorice. V dokumentaciji ni nič obrazloženo glede emisije izpušnih plinov. V situaciji komunalnih naprav je naknadno vrisana kanalizacija, ki prečka njihovo parcelo – brez njihovega soglasja, čeprav se investitor izgovarja, da je bila kanalizacija že obstoječa. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Glede na prehodno določbo 2. odstavka 107. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 – sklep US), ki velja od 1.1.2007 dalje, je Vrhovno sodišče RS ugotovilo, da je potrebno pritožbo tožnikov obravnavati kot pritožbo po ZUS-1. Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita. Ne gre pritrditi pritožbenemu ugovoru, da sodišče glede spornih dejstev ni dalo konkretnih odgovorov. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da so dejanske ugotovitve tožene stranke skladne s podatki iz predloženih upravnih spisov, na tako ugotovljene dejanske okoliščine primera pa je tožena stranka pravilno uporabila materialno pravo. Prvostopno sodišče se je strinjalo s stališči tožene stranke, ki pa jih v izpodbijani sodbi ni ponavljalo, temveč se je na njih sklicevalo skladno z določbo 2. odstavka 67. člena ZUS. Ta določa, da sodišču ni treba navajati razlogov za odločitev, kolikor sledi utemeljitvi upravnega akta in to v sodbi ugotovi. Ob tem pa je prvostopno sodišče podalo še dodatna pojasnila k tožbenim ugovorom, ki jih tožnika ponavljata tudi v pritožbi.

Tako je že sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo ugovore tožnikov v zvezi s presojo vpliva hrupa na okolje. V obravnavanem primeru je bila opravljena presoja vpliva hrupa na okolje s strani družbe Z. d.o.o., katerega zaključek po opravljeni oceni in izračunu je, da v dnevnem času in pri zaprtih vratih opravljanje dejavnosti servisa avtoelektrike, elektronike in avtomehanike ne bo prekomerno obremenjevalo okolja. Navedena pogoja sta del izreka odločbe prvostopnega upravnega organa ter sta za investitorja zavezujoča. Omenjena presoja vpliva hrupa na okolje je bila tudi podlaga za izdajo soglasja zdravstvenega inšpektorata, iz katerega izhaja, da v obravnavanem primeru ne obstajajo zadržki za izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo glede na to, da je izdelovalec projektne dokumentacije dal pisno izjavo o upoštevanju predpisov s področja varstva pred hrupom, v dopolnjeni projektni dokumentaciji pa so opisani ukrepi, ki jih je investitor dolžan upoštevati. Tako so neupoštevni pritožbeni ugovori o neskladju med soglasjem zdravstvene inšpekcije in lokacijsko dokumentacijo oziroma dopolnitvijo projekta, ki jo je izdelala družba C. d.o.o. Neupoštevna je tudi pritožbena navedba, da bi bilo potrebno pridobiti soglasje tožnikov za uporabo kanalizacijskega priključka. Iz lokacijske dokumentacije izhaja, da ima objekt že izvedene vse komunalne priključke, za mehanično delavnico pa se bodo izvedla ločena merilna mesta. Gre torej za že obstoječi kanalizacijski priključek, za katerega soglasje tožnikov ni potrebno.

Glede pritožbenega ugovora, da so strokovne rešitve v projektih pomanjkljive, pa je že prvostopno sodišče pravilno pojasnilo, da upravni organi v postopkih izdaje upravnih dovoljenj niso pristojni preverjati strokovne rešitve v predloženih projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče, ki pri presoji izpodbijane sodbe tudi ni našlo uradno upoštevnih kršitev, na podlagi 76. člena v zvezi z 2. odstavkom 107. člena ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.