Jedro

Sklenitev sodne poravnave ne more pomeniti tožničinega popolnega uspeha v postopku in s tem podlage, da sodišče takso, ki bi jo morala plačati tožeča stranka, ki je bila plačila oproščena, terja od tožene stranke.

15. člen ZST-1 ne določa, da se taksa, ki bi jo bila sicer dolžna plačati oproščena stranka, v celoti ali delno izterja od nasprotne stranke tudi v primeru njenega delnega uspeha v postopku.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: „Ugovoru tožene stranke zoper plačilni nalog Okrožnega sodišča v Kranju z dne 22. 1. 2014 se ugodi in se plačilni nalog v celoti razveljavi“.

II. Tožena stranka sama nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor tožene stranke, ki ga je vložila zoper plačilni nalog z dne 22. 1. 2014. Z njim ji je sodišče na podlagi drugega odstavka 15. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) naložilo, da plača takso za postopek pred sodiščem prve stopnje, ki bi jo bila sicer dolžna plačati tožeča stranka. Slednja je bila plačila takse oproščena, po ugotovitvi sodišča pa je v postopku uspela.

2. Tožena stranka vlaga pritožbo. Meni, da je ugotovitev sodišča, da naj bi v postopku uspela, napačna. Pravdni stranki sta namreč 18. 12. 2013 sklenili sodno poravnavo, v kateri so bili upoštevani in realizirani interesi obeh pravdnih strank in ne zgolj tožeče stranke. Vsebina sodne poravnave je rezultat medsebojnega popuščanja ter zasledovanja in realizacije interesov obeh. Poravnava predstavlja enakovreden uspeh obeh pravdnih strank. Upoštevaje 159. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), je izpodbijani plačilni nalog, ki takso za tožbo, ki je strošek tožeče stranke, nalaga v plačilo toženi stranki, neutemeljen. Opozarja, da je bila tožena stranka tudi sicer z odločbo Bpp 12/2013 z dne 30. 1. 2013 plačila stroškov postopka v celoti oproščena. Ne glede na to, kako sodišče strošek takse obravnava (ali kot takso ali kot strošek postopka) izpostavlja, da je vložila tako predlog za oprostitev plačila sodnih taks, bila pa je tudi v celoti oproščena stroškov postopka. Priglaša pritožbene stroške.

3. Po 3. členu ZST-1 je takso praviloma dolžan plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja. V primerih, ko je vložena tožba, je to tožeča stranka. Če izpolnjuje za to predpisane pogoje, jo sodišče na njen predlog plačila takse lahko tudi oprosti (10. do 14. člen ZST-1). Kdaj je to takso, ki bi jo bila sicer dolžna plačati oproščena stranka, dolžna plačati nasprotna stranka, ureja 15. člen ZST-1. V njem je določeno, - da so takse, katerih plačila je bila stranka oproščena, del stroškov postopka; - da mora takse stranke, ki je bila oproščena plačila taks in je v postopku uspela, plačati nasprotnik te stranke; - da sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti naloži plačilo taks stranki iz prejšnjega odstavka, ki jih mora plačati; - da v primeru, če stranka, ki je bila oproščena plačila taks, v postopku delno uspe in na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova pridobi premoženje, ki presega del takse, ki bi jo morala plačati, če ne bi bila oproščena plačila taks, mora plačati ta del takse. Plačilo takse naloži stranki sodišče prve stopnje.

4. Ker je po citiranem določilu taksa, ki bi jo morala plačati oproščena stranka, del stroškov postopka, se (nasprotna) stranka njenemu plačilu, če so za to izpolnjeni pogoji iz 2. odstavka 15. člena ZST-1, ne more upirati s trditvijo, da tudi sama izpolnjuje pogoje za taksno oprostitev oziroma z vložitvijo predloga za oprostitev. Plačilu se ne more upirati niti s sklicevanjem na to, da je bila sama oproščena plačila stroškov postopka. Odločba o oprostitvi plačila stroškov postopka se namreč nanaša na stroške, ki v teku pravde nastanejo njej sami (npr. stroški izvedenca, stroški prič), ne pa na stroške, ki bi jih bila, glede na uspeh v postopku, dolžna povrniti nasprotni stranki. Dejstvo, da je pritožnik vložil predlog za taksno oprostitev (o katerem ni bilo odločeno) ter dejstvo, da je bil z odločbo Bpp 12/2013 z dne 30. 1. 2013 oproščen plačila stroškov postopka, zato na odločitev ne moreta vplivati.

5. Pritožnik pa utemeljeno opozarja, da za prevalitev taksne obveznosti v konkretnem primeru ni bil izpolnjen pogoj, ki ga določa 2. odstavek 15. člena ZST-1. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča namreč tožeča stranka, ki je bila sicer takso dolžna plačati, pa je bila plačila oproščena, v postopku ni (v celoti) uspela.

6. Pravdni postopek se ni zaključil s sodbo, pač pa sta pravdni stranki v teku postopka sklenili sodno poravnavo. Pritožbeno sodišče soglaša s pritožnikom, da sodne poravnave ni mogoče šteti za (popoln) uspeh tožnice. Kot pravilno opozarja, gre za rezultat medsebojnega popuščanja ter zasledovanje in realizacijo interesov obeh pravdnih strank in se to posledično odraža tudi pri vrednotenju uspeha in stroških. Tako že 1. odstavek 159. člena ZPP določa, da stranki v primeru sklenitve sodne poravnave, krijeta vsaka svoje stroške, če ni v poravnavi drugače dogovorjeno. V konkretni poravnavi drugačnega dogovora ni bilo, saj sta stranki sledili zakonski ureditvi (primerjaj 8. točko poravnave) in s tem posredno druga drugi priznali enakovreden uspeh v postopku. Na navedeno ne more vplivati okoliščina, da sta s 1. točko poravnave sicer sledili tožbenemu zahtevku, saj sta v nadaljevanju uredili tudi druga med seboj sporna vprašanja in sicer z določitvijo vzajemnih pravic in obveznosti. Sklenitev sodne poravnave zato ne more pomeniti tožničinega popolnega uspeha v postopku v smislu drugega odstavka 15. člena ZST-1. 7. Glede na to, da 15. člen ZST-1 ne določa, da se taksa, ki bi jo bila sicer dolžna plačati oproščena stranka, v celoti ali delno izterja od nasprotne stranke tudi v primeru njenega delnega uspeha v postopku, odločitev sodišča prve stopnje zato nima zakonske podlage.

8. Pritožbeno sodišče je pritožbi iz navedenih razlogov ugodilo in na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugovoru zoper plačilni nalog ugodilo in slednjega razveljavilo.

9. Glede na to, da je bila predmet pritožbenega preizkusa zgolj odločitev glede plačila takse, je pritožbeno sodišče odločilo, da stroške, ki so toženi stranki v zvezi s tem nastali, nosi sama (154. v zvezi s 165. členom ZPP).