Jedro

V kolikor je stranka v postopku javnega razpisa prejela svojo odločbo, ni stranka v upravnem sporu, ki ga je sprožila druga stranka, ki je ravno tako prejela svojo odločbo, ki jo izpodbija.

Izrek

Predlog družbe AAA d.o.o. za priznanje statusa stranke se zavrne.

Obrazložitev

: Sodišče je v obravnavani zadevi s sodbo U 1156/2003 z dne 12. 1. 2006 ugodilo tožbi tožeče stranke TTT d.o.o. zoper toženo stranko in odpravilo odločbo št. ... z dne ..., s katero je ta zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo prvostopnega organa št. ... z dne ..., s katero je ta tožniku - TTT d.o.o. zavrnil izdajo dovoljenja za posebno rabo javne površine za postavitev samostojnega gostinsko-sladolednega vrta s točilno mizo, ki ni povezan z obstoječim gostinskim obratom, na P v L, v skupni izmeri 153 m2. Po izdaji sodbe je dne 10. 2. 2006 predlagala vročitev sodbe AAA d.o.o. V predlogu je navedla, da je nosilec in izvajalec dejavnosti, na katerega se citirana sodba nanaša ter da ima v upravnem sporu pravni interes in zato prosi, da se ji vroči sodba zaradi zavarovanja njenih interesov.

Predlog ni utemeljen.

Po določbi 1. odstavka 20. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS št. 50/97 in 70/00, v nadaljevanju: ZUS) ima položaj stranke tudi oseba, ki bi ji bila odprava izpodbijanega akta v neposredno škodo. Kot izhaja iz upravnega spisa, pa sta bili po koncu javnega razpisa za uporabo javne površine - lokacija P, izdani dve vrsti odločb. S prvo je bila za najugodnejšega ponudnika izbrana družba AAA d.o.o. in ji je bilo izdano dovoljenje za posebno rabo, druga vrsta odločb pa so bile odločbe vsem ostalim sodelujočim na javnem razpisu, s katerimi je bila posameznemu ponudniku izdaja dovoljenja za posebno rabo javne površine zavrnjena. Glede na tak zaključek javnega razpisa pa družbi AAA d.o.o. odprava odločbe tožene stranke s sodbo sodišča ni v neposredno škodo, saj ne posega v njeno pravno sfero, torej v odločbo, s katero je bilo njej izdano dovoljenje, pa čeprav bo posledično tožena stranka odpravila prvostopno odločbo, s katero pa ni odločeno o nobeni njeni pravici ali pravni koristi.

Položaj stranke po določbi 2. odstavka 20. člena ZUS ima tudi oseba, v katere pravice ali na zakon oprte neposredne koristi bi sodišče z ureditvijo spornega razmerja v upravnem sporu lahko poseglo oziroma po določbi 3. odstavka 20. člena ZUS tudi oseba, ki je v nekem spornem razmerju udeležena na tak način, da se odločitev lahko sprejme enotno tudi zanjo. Tudi za navedeni pravni situaciji v obravnavanem primeru ne gre. Sodišče namreč v obravnavanem upravnem sporu ni urejalo spornega razmerja, temveč je zgolj preizkušalo pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, odprava te odločbe pa v pravice družbe AAA d.o.o. iz že v zgornjem odstavku navedenih razlogov ne posega, niti ne posega v njene na zakon oprte neposredne koristi. Nesporno pa je tudi, da se odločitev, kot jo je sprejelo v obravnavani zadevi sodišče, nanjo ne nanaša in zato se odločitev ne more sprejeti enotno tudi zanjo. Glede na navedeno je sodišče predlog za priznanje statusa stranke in posledično vročitev sodbe zavrnilo, saj predlagateljica ne izkazuje podlag, določenih v 20. členu ZUS.