Jedro

Funkcijo člana (enako predsednika) nadzornega sveta in funkcija predsedujočega skupščine je treba strogo ločiti. Imata povsem različne pristojnosti, naloge in položaj (predsednik skupščine ni organ družbe). Za tako analogno uporabo manjkajo argumenti o podobnosti položaja člana nadzornega sveta in predsednika skupščine.

Četudi je bil predlagatelj v določenem razmerju s toženo stranko, bodisi kot predsedujoči skupščini za čas njene izvedbe bodisi kot njen pooblaščeni odvetnik na podlagi mandatne pogodbe do preklica pooblastil za zastopanje v sporih in do odpovedi pogodbe o izvajanju pomoči z aneksi, pa to razmerje ni v zvezi z obravnavanim sporom. Podana mora biti materialnopravna zainteresiranost za izid spora. To je za izid konkretnega spora med strankama. Ne glede na to kako se je spor končal (s sodno poravnavo oziroma pripoznavo) ta ne vpliva na predhodno razmerje predlagatelja s toženo stranko.

Predlagatelj neutemeljeno črpa procesno pravico do intervencije iz nekdanjega mandatnega razmerja s toženo stranko.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelj je dolžan v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa povrniti: - prvotožnici 112,00 EUR stroškov tega pritožbenega postopka, - drugotožnici 112,00 EUR stroškov tega pritožbenega postopka, - toženi stranki 112,00 EUR stroškov tega pritožbenega postopka, - intervenientoma na strani tožene stranke 112,00 EUR stroškov tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje z v uvodu navedenim sklepom ni dopustilo predlagane stranske in sosporniške intervencije predlagatelja. Ugotovilo je, da iz navedb predlagatelja, da je kot predsedujoči sodeloval na skupščini (tožene stranke) 23. 4. 2021 ob 7.30 uri in je bil dolžan zagotavljati zakonitost sprejemanja sklepov oziroma odločanja družbenikov, ki so predmet tega postopka ter je z direktorjem A. A. sklenil pogodbo o zaposlitvi, ne izhaja intervencijski interes. Odločitev o sporu ne bo vplivala na njegov civilnopravni ali javnopravni položaj, saj bo vtoževana ničnost oziroma izpodbojnost skupščinskih sklepov vplivala (neposredno) na vse družbenike in poslovodjo, ne na predsedujočega skupščini, česar ni zatrjeval niti ni družbenik ali poslovodja tožene stranke. Iz pogodbe o zaposlitvi z dne 29. 4. 2021, za katero predlagatelj zatrjuje, da jo je sklenil z direktorjem A. A., izhaja, da je sklenjena med A. A. in toženo stranko, katero zastopa predsednik skupščine - predlagatelj, vendar le v svojstvu pooblaščenca. Ni podan intervencijski interes predlagatelja, ker je tožen v zadevi P 151/2021 s strani tožene stranke po pooblastilu direktorja B. B. na plačilo 74.414,48 EUR s pripadki (da ni upravičen do plačila storitev, ki jih je opravil za toženo stranko po 23. 4. 2021 zaradi menjave zakonitega zastopnika in preklica pooblastila s strani B. B., pri čemer mu pogodba o izvajanju pravne pomoči z dne 24. 1. 2012 še zmeraj ni bila zakonito odpovedana), ker naj bi zavrnitev tožbenega zahtevka neposredno vplivala na njegov položaj v postopku P 151/2021 tako, da bo zahtevek zavrnjen oziroma bo imela neposredni učinek na obstoj in trajanje njegovega poslovnega sodelovanja s toženo stranko. Iz navedenega izhaja le premoženjski interes, pri čemer predlagatelj konkretno ne pojasni pravnega interes, ampak le navede, da bi to privedlo do zavrnitve zahtevka v zadevi P 151/2021. Predlagatelj je v vlogi z dne 19. 9. 2023 navedel, da drži, da ni bil poslovodja ali družbenik tožene stranke in da ne more biti zajet v subjektivne meje pravnomočnosti sodne odločbe v obravnavani zadevi. Sodba v obravnavani zadevi se ne bo neposredno nanašala na predlagatelja in nima položaja enotnega sospornika, ker ni podano materialnopravno razmerje med toženo stranko in predlagateljem.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo predlagatelj po pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. V pritožbi navaja, da družba nima nadzornega sveta in slednje dokazuje družbena pogodba. S sprejemom sklepa o imenovanju predlagatelja za predsedujočega sta bila po analogiji glede na pristojnost skupščine, ko ni oblikovanega nadzornega sveta, funkcija in pristojnost predsednika nadzornega sveta prenesena nanj. Sklep obvezuje predsednika skupščine in vpliva na njegov pravni položaj, obvezuje tudi vse udeležence skupščine in družbenike ter organe vodenja in nadzora od trenutka sprejema do njegove pravnomočne izpodbitosti ali ugotovitve ničnosti v sodnem postopku. Tožena stranka je po A. A., ki je bil kot zakoniti zastopnik družbe imenovan na sporni skupščini 23. 4. 2021 ob 7.30 uri, s predlagateljem sklenila še več pogodb (mandatnih razmerij) za zastopanje družbe, iz katerih izhaja upravičenost predlagatelja do plačila naročenih opravljenih storitev, kakor do oprave korporativnih pristojnosti predsednika skupščine. Predlagatelju je bilo s strani A. A. podano pooblastilo za zastopanje tožene stranke v postopkih, sklenjen je bil aneks št. 3 k pogodbi o izvajanju pravne pomoči ter predhodno aneksa št. 1 in 2, ki urejajo predlagateljev korporativni položaj. Po mnenju tožene stranke predlagatelj ni upravičeno zastopal družbe in ni upravičen do prejetih plačil za opravljene storitve ter jih mora vrniti. Sklenitev osporavane sodne poravnave pomeni, da je imenovanje A. A. za zakonitega zastopnika ex tunc nično in je zakonito imenovanje B. B.. S tem sodna poravnava posega v pravne interese predlagatelja in na vprašanje upravičenosti njegovega zastopanja tožene stranke, torej vprašanje njegovega pooblastila. Predlagatelj svoj pravni interes utemeljuje z nasprotovanjem sodni poravnavi, ki je bila protipravno sklenjena v tem postopku, pri kateri ni sodeloval, pač pa je vsebini nasprotoval. Ker ima interes izpodbijati sklenjeno sodno poravnavo s predvidenim izrednim pravnim sredstvom s tožbo na razveljavitev sodne poravnave v roku treh mesecev, pri čemer rok še ni potekel, je njegov pravni interes še vedno ″živ″.

3. Prvotožnica v odgovoru na pritožbo po pooblaščeni odvetniški pisarni navaja, da se funkciji predsednika skupščine in člana oziroma predsednika nadzornega sveta zelo razlikujeta in ni mogoče zapletenih korporacijskih razmerij med organi delniških družb z dvotirnim sistemom upravljanja enostavno analogno preslikati na primer tožene stranke, ki je gospodarska družba, ki deluje izključno v zasebnem interesu in katere edina organa sta enoosebno poslovodstvo ter skupščina, pri čemer funkcijo nadzora nad delom poslovodstva opravlja slednja. Neposredno učinkovanje oziroma nanašanje sodne odločbe na določen subjekt pomeni, da ima izdana sodna odločba dejanske posledice na subjektov pravni položaj in upravičenja, ki so objektivno zaznavna v zunanjem materialnem svetu. Hipotetične posledice, ki so prisotne zgolj v subjektovih miselnih tokovih in iracionalnih predstavah, za priznanje udeležbe ne zadostujejo in jasno je, da v konkretnem postopku izdana sodna odločba ne posega v pritožnikov pravni položaj, še manj se nanj neposredno nanaša. Zakonitost oziroma nezakonitost dne 23. 4. 2021 sklenjene pogodbe o zaposlitvi ni predmet postopka niti nima nikakršne zveze z njim. Predmet postopka je presoja ničnosti oziroma izpodbojnosti sklepov nezakonite seje skupščine tožene stranke z dne 23. 4. 2021 ob 7.30 uri, pri čemer se odločanje na skupščini v nobenem delu ni niti posredno nanašalo na pogodbo o izvajanju pravne pomoči oziroma pripadajoče anekse tako, da končna odločitev o zadevi nima učinka na veljavnost oziroma neveljavnost omenjenih dokumentov in doseženih dogovorov.

4. Drugotožnica v odgovoru na pritožbo po pooblaščeni odvetniški družbi navaja, da predlagatelj ne razlikuje med organom družbe in subjektom procesnega vodstva skupščine. Predsednik skupščine ni organ vodenja ali nadzora družbe in nima istih pristojnosti, nalog in položaja kot organi vodenja in nadzora, kot prikazuje predlagatelj. Predlagatelj je očitno spregledal, da se s prevzemom odvetniškega zastopanja med stranko in odvetnikom vzpostavi mandatno razmerje in ne korporacijsko razmerje. Predlagatelj svojega intervencijskega interesa ne more utemeljevati z nasprotovanjem sodni poravnavi.

5. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo po pooblaščenki navaja, da je predlagatelj sicer res sodeloval kot predsedujoči na skupščini, katere sklepi so predmet postopka, vendar bi položaj enotnega sospornika pridobil zgolj kolikor bi bilo spor po zakonu ali naravi pravnega razmerja mogoče rešiti samo na enak način za vse sospornike. Predlagatelj ni bil poslovodja tožene stranke in posledično sodba ne bo imela učinka nanj, zato je evidentno, da iz tega naslova nima pravnega interesa, da bi v postopku nastopal kot stranski intervenient. 6. Intervenienta na strani tožene stranke v odgovoru na pritožbo po pooblaščeni odvetniški pisarni navajata, da s tem, ko sodišče ni dopustilo intervencije predlagatelja, slednjemu ni nastala škoda, še manj so mu bile kršene procesne ali ustavne pravice. Četudi predlagatelj ni pristopil k sklenitvi sodne poravnave, so stranke s sklenitvijo rešile medsebojna sporna razmerja, pri tem predlagatelju ni nastala pravno priznana škoda kakršnekoli vrste, na podlagi katere bi lahko utemeljeval zavrnitev intervencije, še manj razveljavitev sodne poravnave. Dejanja predlagatelja so v nasprotju z dejanji in voljo strank ter niso dopustna oziroma dovoljena.

7. Pritožba ni utemeljena.

8. Predlagatelj neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da sklep nima obrazložitve o odločujočih dejstvih oziroma listine spisa nasprotujejo obrazložitvi, vse pa izreku sklepa, ker naj bi bila izkazana nedobrovernost sodišča in ker ni le v interesu družbe ter njenih družbenikov, ampak je tudi v javnopravnem interesu, da skupščina deluje zakonito, saj se predlagatelj šteje ne le za dobrovernega, pač pa tudi kot oseba z izkazanim interesom. Presoja ″nedobrovernosti″ sodišča in delovanja skupščine v javnopravnem interesu ni bila pravno pomembna za izpodbijano odločitev, zato se sodišču prve stopnje ni bilo treba do tega opredeljevati.

9. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so stranke v sporu zaradi ugotovitve ničnosti oziroma izpodbojnosti skupščinskih sklepov tožene stranke z dne 23. 4. 2021 ob 7.30 uri o imenovanju poslovodje družbe, ko je bil za mandatno obdobje od 6. 6. 2021 do 6. 6. 2026 imenovan A. A., o odobritvi vloženih odškodninskih tožb zoper C. C., plačilu stroškov skupščine z dne 1. 4. 2019, odpoklicu direktorja in imenovanju drugega direktorja, da se dosedanji direktor A. A. ne odpokliče oziroma razreši s funkcije in mu funkcija ne preneha ter da se kot nezakoniti razveljavijo vsi sklepi, ki so bili sprejeti na cesti pred vhodom v družbo, kolikor so družbeniki, ki so se na cesti sestali, sprejeli kak sklep (1. točka obrazložitve sklepa). Nadalje je ugotovilo, da je predlagatelj kot predsedujoči sodeloval na skupščini, da je z direktorjem A. A. sklenil pogodbo o zaposlitvi z dne 29. 4. 2021, da predlagatelj ni družbenik ali poslovodja tožene stranke, da je predlagatelj tožen v zadevi P 151/2021 s strani tukaj tožene stranke po pooblastilu direktorja B. B., ker naj ne bi bil upravičen do plačila določenih storitev in ker mu je bila odpovedana pogodba o izvajanju pravne pomoči z dne 24. 1. 2012 (8., 9. točka obrazložitve sklepa). Predlagatelj pritrjuje tem ugotovitvam sodišča prve stopnje.

10. Prav tako je iz spisa razvidno in ne more biti sporno, da je bil predlagatelj v nekem obdobju pooblaščeni odvetnik tožene stranke in njunih intervenientov. Ti so skupaj s tožečima strankama na naroku za sklenitev sodne poravnave z dne 25. 9. 2023 kot nesporno ugotovili, da so bila predlagatelju preklicana vsa pooblastila s takojšnjim učinkom in sicer v juniju 2021 za toženo stranko ter v avgustu 2023 za intervenienta na strani tožene stranke (listna št. 407 spisa).

11. Predlagatelj v pritožbi dodaja, da je bilo s tem, ko je bil izvoljen za predsedujočega skupščini tožene stranke, med družbo in njim izpostavljeno korporacijsko razmerje, kar izhaja iz sodb VSL I Cpg 117/2021 in VSL I Cpg 719/2019. Vendar zmotno navaja: (-) da sta zato, ker družba (tožena stranka) nima nadzornega sveta, po analogiji funkcija in pristojnost predsednika nadzornega sveta prenesena nanj, (-) da mu je skupščina podelila pristojnost izvedbe nadzora in je prevzel funkcijo, kot je v primeru oblikovanega nadzornega sveta podeljena predsedniku, (-) da sklep zavezuje predsednika skupščine in vpliva na njegov pravni položaj, (-) da se pravne posledice sodne odločbe in meje pravnomočnosti v zvezi s presojo zakonitosti skupščinskih sklepov neposredno nanašajo na predsedujočega skupščine oziroma konkretno nanj (sodba VS RS, VIII Ips 29/20191), (-) da zato, ker je predlagatelj po 304. členu Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) organ, ki ugotavlja izid glasovanja in je razglasil sprejem sklepov skupščine, je ta razglašeni izid njegovo korporativno upravičenje, ki mu daje legitimacijo sosporniškega intervenienta na strani tožene stranke, (-) da se sodna odločba v zvezi s presojo na skupščini sprejetih sklepov neposredno nanaša nanj (v skladu s 398. členom ZGD-1), (-) da bi v primeru neuspeha tožene stranke v postopku posledično posledice ničnosti zadele predlagatelja. Funkcijo člana (enako predsednika) nadzornega sveta in funkcija predsedujočega skupščine je treba strogo ločiti. Imata povsem različne pristojnosti, naloge in položaj (predsednik skupščine ni organ družbe). Za tako analogno uporabo manjkajo argumenti o podobnosti položaja člana nadzornega sveta in predsednika skupščine.2

12. Nedopustne pritožbene novote so navedbe: (-) da odločitev neposredno posega v ustavno pravico predlagatelja iz 34. člena Ustave RS, ki mu zagotavlja osebno dostojanstvo in varnost, (-) da bi vsebina sodbe, kolikor bi bilo zahtevku ugodeno, imela poseg v zavarovano osebnostno pravico, ki je temeljna človekova pravica predlagatelja iz naslova opravljanja poklica odvetnika kot dela pravosodja, ki se opravlja kot svoboden in samostojen poklic skladno z določbami Zakona o odvetništvu, (-) da objava sodbe pomeni poseg v varovano razmerje, ki terja zaupanje javnosti in konkretno potencialnih strank v pravno korektnost in strokovnost intervenienta, (-) da bi bila z objavo in predhodno z ugoditvijo tožbenemu zahtevku prizadeta čast in dobro ime predlagatelja. Ker slednji v pritožbi ni pojasnil zakaj teh navedb ni mogel podati pravočasno pred sodiščem prve stopnje, jih sodišče druge stopnje ni upoštevalo (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi z 286. členom ZPP in 15. členom ZIZ).

13. Predlagatelj se neutemeljeno sklicuje na javnopravni interes, ki naj bi mu omogočal pravico do intervencije. Gospodarske družbe, kot je tožena stranka v statusni obliki d.o.o., delujejo v zasebnem interesu. Zato je bilo že pojasnjeno, da delovanje skupščine v javnopravnem interesu ni bilo pravno pomembno za izpodbijano odločitev.

14. Predlagatelj tudi neutemeljeno navaja: (-) da sklenitev osporavane sodne poravnave dejansko pomeni, da je imenovanje A. A. za zakonitega zastopnika ex tunc nično in je zakonito imenovanje B. B.ter (-) da sodna poravnava posega v pravne interese predlagatelja in v vprašanje upravičenosti njegovega zastopanja tožene stranke, torej v vprašanje njegovega pooblastila. Četudi je bil predlagatelj v določenem razmerju s toženo stranko, bodisi kot predsedujoči skupščini za čas njene izvedbe bodisi kot njen pooblaščeni odvetnik na podlagi mandatne pogodbe do preklica pooblastil za zastopanje v sporih in do odpovedi pogodbe o izvajanju pomoči z aneksi, pa to razmerje ni v zvezi z obravnavanim sporom. Podana mora biti materialnopravna zainteresiranost za izid spora.3 To je za izid konkretnega spora med strankama. Ne glede na to kako se je spor končal (s sodno poravnavo oziroma pripoznavo) ta ne vpliva na predhodno razmerje predlagatelja s toženo stranko. Predlagatelj ni zatrjeval, da bi ga kdorkoli tožil zaradi odgovornosti za ničnost skupščinskih sklepov ter sklenitve pogodbe o zaposlitvi z A. A. na podlagi pooblastila iz skupščinskega sklepa. Tudi ni pomembno, da je novi poslovodja B. B., katerega imenovanje je bilo razveljavljeno z izpodbijanim skupščinskim sklepom, preklical pooblastilo predlagatelju, imenoval drugo pooblaščenko, ta pa je v imenu tožene stranke vložila tožbo zoper predlagatelja zaradi vračila izplačanih zneskov. Obravnavana tožba se nanaša samo na neveljavnost skupščinskih sklepov, ne kaj je poslovodja (ne glede na to ali je bil sporno imenovan ali ne) potem počel ter ali je to storil na zakonit način. Zato predlagatelj neutemeljeno črpa procesno pravico do intervencije iz nekdanjega mandatnega razmerja s toženo stranko.

15. Predlagatelj prav tako nima pravnega interesa za intervencijo v sporu, ker je nasprotoval sodni poravnavi, ker pri njej ni sodeloval in ker je nameraval vložiti tožbo na razveljavitev sodne poravnave. Stranke in intervenienta na strani tožene stranke so namreč na naroku 25. 9. 2023 sklenili sodno poravnavo tako, da so tožena stranka in njena intervenienta pripoznali tožbeni zahtevek in podali izjave o končanju več sporov.

16. Izdana končna odločba ne vpliva na pravni položaj predlagatelja, zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo njegov predlog za stransko intervencijo (8. točka obrazložitve sklepa). Pravilno se je oprlo na prvi odstavek 199. člena ZPP, ki določa, da kdor ima pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od strank, se lahko pridruži tej stranki.

17. Sodišče prve stopnje je prav tako pravilno zaključilo, da predlagatelj ne more biti sosporniški intervenient, ker se izdana sodna odločba ne bo neposredno nanašala nanj, saj ni (stranka), družbenik in ne poslovodja (9. točka obrazložitve sklepa). Pravilno se je oprlo na prvi odstavek 202. člena ZPP, da kot intervenient lahko vstopi v pravdo tudi oseba, na katero se sodna odločba neposredno nanaša. Ta oseba ima položaj enotnega sospornika (196. člen).

18. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da iz trditev izhaja le premoženjski interes predlagatelja (8. točka obrazložitve sklepa).4

19. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Zato je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

20. Predlagatelj ni uspel s pritožbo, zato mora na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP povrniti strankama in intervenientoma na strani tožene stranke potrebne stroške tega pritožbenega postopka.

21. Ti stroški predstavljajo odvetniško nagrado za sestavo odgovora na pritožbo prvotožnice 150 točk po drugi točki tarifne št. 22 Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT), materialne stroške 2 %, 22 % DDV, kar skupno znaša 112,00 EUR.

22. Enako velja za stroške drugotožnice, tožene stranke ter njenih intervenientov. Pri slednjih je sodišče druge stopnje zavrnilo priglašene stroške v presežku nad priznanimi 150 točkami do zahtevanih 375 točk, ker gre za nagrado za pritožbo zoper procesni sklep po drugi točki tarifne št. 22 OT in glede na vrednost spornega predmeta.

1 Ta odločba ni bila sprejeta v primerljivih dejanskih okoliščinah. Kot prvo je šlo za delovnopravni spor, ne za gospodarski spor. Kot drugo iz odločbe izhaja, da je bil po tretjem odstavku 20. člena ZDR-1 in v povezavi z 283. členom ZGD-1 za zastopanje delodajalca proti tožniku kot poslovodni osebi (že po samem zakonu) pristojen predsednik nadzornega sveta. Tega statusa predlagatelj nima, kar priznava. 2 B. Bratina in drugi, Odgovornost predsednika skupščine v delniški družbi, Pravna praksa št. 5/2015, strani 6 do 8. 3 L. Ude in drugi, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem 2. knjiga, stran 265. 4 V vloženi tožbi na razveljavitev sodne poravnave je zatrjeval, da je iz medsebojne e-pošte med toženci (podpisniki sodne poravnave) razvidno, da so zlorabili njegov položaj tako, da so ga iz poravnavanja izključili vsled razloga zmotno priznanega mu prispevka in zaveze umika tožbe zoper njega ter priznanja mu 35.000,00 EUR dolga iz naslova še neplačanih storitev, kar naj bi toženci (podpisniki sodne poravnave) v končni posledici negirali, da je vsebina poravnave v oškodovanju tožnika (predlagatelja; listna št. 474 spisa).