Jedro

Izrek izpodbijane odločbe je v delu, ko opredeljuje predmet odobritve, nejasen. Upravni organ je v postopku odobritve pravnega posla, v okviru določb ZKZ, dolžan odobriti pravni posel v obsegu, kolikor se ta nanaša na kmetijsko zemljišče in ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča. Odločanje o drugih pogojih prodaje ni stvar upravnega organa.

Ni stvar organa, da izvede parcelacijo, kolikor prodajalec ponudi v prodajo zemljišče z mešano rabo.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Upravne enote Škofja Loka št. 330-784/2015-12 z dne 12. 2. 2016 se odpravi in se zadeva vrne prvostopnemu organu v nov postopek.

Obrazložitev

1. Upravni organ je z izpodbijano odločbo v 1. točki izreka odobril pravni posel, sklenjen na podlagi sprejema ponudbe za nakup kmetijskega zemljišča med A.A. kot kupcem ter B.B., C.C., D.D. in E.E. kot prodajalci, katerega predmet je kmetijsko zemljišče s parc. št. 101/4 k.o. …, ki se prodaja po ceni 2.500,00 EUR in skupaj s parcelo 101/5 k.o. … po skupni ceni 5.000,00 EUR; v 2. točki izreka pa pravni posel, sklenjen na podlagi sprejema ponudbe za nakup kmetijskega zemljišča med F.F. in prodajalci, zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da je parcela 101/4 k.o. … po dejanski rabi kmetijsko in pozidano zemljišče v skupni izmeri 1742 m2, parcela 101/5 k.o. … pa je v celoti stavbna. Na ponudbo sta se javila A.A., ki je uveljavljal status kmeta, F.F. in G.G., ki pa vloge v odobritev pravnega posla ni podal. A.A. je vlogi predložil pravnomočno odločbo Upravne enote Logatec z dne 10. 6. 2015, da se mu prizna status kmeta fizične osebe, F.F.pa statusa kmeta, niti kakšne druge predkupne pravice ni izkazal. Iz navedenega je odobril pravni posel A.A. 2. Drugostopni organ je pritožbe tožnikov in F.F. zavrnil. 3. Tožniki v tožbi navajajo, da odločitev organa, ki je status kmeta in s tem predkupnega upravičenca A.A. priznal na podlagi odločbe z dne 10. 6. 2015, ni pravilna, ker bi moral ta izpolnjevati status kmeta ob izdaji prvostopne odločbe, to je dne 12. 2. 2016. Ta datum je pomemben za oceno o tem, ali ima lahko A.A. status predkupnega upravičenca kot drug kmet, na osnovi dohodka iz kmetijske dejavnosti za leto 2015 in ne za leto 2014. Ne soglašajo z zaključkom organa, da je dal odobritev le za parcelo 101/4, saj je celo s poudarjenim tekstom v izreku odločbe zaključek, da se pravni posel odobri, in sicer za obe parceli. Organ je tudi za parcelo 101/5 odobril pravni posel in to brez pravne podlage. Parcela 101/5 je v celoti pozidano zemljišče, na katerem stoji kozolec toplar z jermenom, vreden po cenitvi H.H., izvedenca za gradbeništvo, 18.816,20 EUR. Prodaja parcele 101/5 ni vezana na predkupno pravico po določbah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ). V tem delu A.A. kot kupca parcele 101/4 ni mogoče šteti kot predkupnega upravičenca. Stališče, da ker je zemljišče parcela 101/4 le v manjšem delu, do 12,7 % pozidano zemljišče, v izmeri 225 m2, da je bila nujna objava prodaje in odobritve posla pri upravni enoti, ni zakonito. Predhodno bi bila potrebna parcelacija in oddelitev 225 m2 stavbnega zemljišča od kmetijskega zemljišča in nato izvedba prodaje. Takšnega postopka pa upravni organ ni izvedel. Del stavbnega zemljišča se ne sme prodajati skladno z določbami ZKZ, zato pravnega posla za neoddeljeno parcelo ni mogoče odobriti. Predlagajo odpravo izpodbijane odločbe.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo zavrača tožbene ugovore in predlaga zavrnitev tožbe.

5. Stranki z interesom v tem postopku A.A. in F.F. na tožbo nista odgovorila.

6. Tožba je utemeljena.

7. V obravnavani zadevi so tožniki pri upravnemu organu vložili ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča parcele 101/4. V ponudbi so pri drugih pogojih prodaje navedli: „Kupec je znan. Parcela se prodaja samo v kompletu skupaj s parcelo 101/5 k.o. …, skupaj za ceno 5.000,00 EUR.“

8. Sodišče soglaša s tožniki, da je izrek izpodbijane odločbe v delu, ko opredeljuje predmet odobritve, nejasen. Upravni organ je v postopku odobritve pravnega posla, v okviru določb ZKZ, dolžan odobriti pravni posel v obsegu, kolikor se ta nanaša na kmetijsko zemljišče in ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča. Odločanje o drugih pogojih prodaje ni stvar upravnega organa. Izrek odločbe: „katerega predmet je kmetijsko zemljišče parc. št. 101/4 k.o. …, ki se prodaja po ceni 2.500,00 EUR in skupaj s parcelo št. 101/5 k.o. … po skupni ceni 5.000,00 EUR, se odobri“, je nejasen in kot opozarjajo tožniki, nakazuje, da je upravni organ odobril pravni posel tudi za parcelo 101/5, ki pa ni bila predmet ponudbe in s tem predmet postopka.

9. V ponovnem postopku reševanja zadeve naj organ izrek oblikuje le v okviru ponudbe, torej le za parcelo 101/4, kar organu narekuje prvi odstavek 213. člena ZUP, ki določa, da se v izreku odloča o predmetu postopka. Glede na določbe ZKZ so le za kmetijska zemljišča prodajalci dolžni podati ponudbo in le za kmetijsko zemljišče ponudba veže prodajalca. V obravnavani situaciji ne gre za situacijo iz drugega odstavka 213. člena ZUP, ki določa, da se v izreku lahko določijo tudi pogoji ali nalogi, povezani z odločitvijo organa o predmetu postopka.

10. Neutemeljeno pa tožniki ugovarjajo, da bi moral organ ugotavljati status kmeta A.A. po stanju ob izdaji odločbe z dne 12. 2. 2016. Status kmeta mora imeti predkupni upravičenec ob sprejemu ponudbe, ki je bila v obravnavani zadevi javno objavljena od 22. 9. 2015 do 22. 10. 2015. V sporni odločbi je ugotovljen dohodek iz kmetijske dejavnosti za leto 2014, torej za isto leto kot bi se, če bi status kmeta ugotavljal organ prve stopnje v postopku odobritve pravnega posla kot predhodno vprašanje, glede na drugi odstavek 24. člena ZKZ.

11. Tožniki tudi nimajo prav, da bi upravni organ ob vednosti, da je le del parcele 101/4 kmetijsko zemljišče (225 m2 je stavbno zemljišče), moral izvesti parcelacijo. Ob prodaji kmetijskega zemljišča so prodajalci dolžni ravnati po določbah ZKZ in javno objaviti ponudbo. Kolikor so želeli v primeru, kot obravnavani, ko je prodajana parcela deloma kmetijsko, deloma stavbno zemljišče, zagotoviti nakup znanemu kupcu, bi morali pred tem parcelacijo sami izvesti. Namreč dolžnost prodaje z javno ponudbo velja le za kmetijsko zemljišče. Ni pa stvar organa, da izvede parcelacijo, kolikor prodajalec ponudi v prodajo zemljišče z mešano rabo.

12. Tožena stranka je glede na navedeno kršila pravila postopka, ta kršitev pa je vplivala na odločitev o zadevi. Sodišče je odločitev o odpravi izpodbijane odločbe in vrnitvi zadeve v ponovni postopek sprejelo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).