Jedro

Določbo 2. točke drugega odstavka 23. člena ZKZ v primeru, ko gre za konkurenco kmeta iz 2. alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ (družinski član osebe iz 1. alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ), je treba razumeti na način, da zemljišče obdeluje kot kmet. Do absurdne situacije bi namreč prišlo, če bi to določbo razlagali tako, da bi imel kot kmet, ki zemljišče obdeluje, predkupno pravico le nosilec kmetijskega gospodarstva, ki bi bil lastnik sosednje parcele, ne pa tudi njegov družinski član, ki je lastnik sosednje nepremičnine, ki je del KMG.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Upravna enota Ajdovščina (v nadaljevanju prvostopni organ) je z izpodbijano odločbo odobrila pravni posel - prodajno pogodbo, ki je sklenjena na način, da se je na ponudbo prodajalke A.A., lastnice kmetijskega zemljišča s parc. št. 2799 k.o. ..., za prodajo tega zemljišča za ceno 3,50 €/m2, kot kupec prijavila B.B. (1. točka izreka), zavrnila pa zahtevo C.C. (tožeča stranka), da se odobri pravni posel - prodajna pogodba, ki naj bi bila sklenjena na način, da se je imenovani kot kupec prijavil na ponudbo prodajalke A.A. za prodajo istega kmetijskega zemljišča (2. točka izreka).

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe prvostopni organ je navedel, da sta v zvezi s ponudbo prodajalke A.A. za prodajo zemljišča, navedenega v izreku izpodbijane odločbe, v roku za oddajo ponudbe, ki je potekel 8. 2. 2017, izjavo o sprejemu ponudbe podala B.B. in C.C.. Oba sta uveljavljala prednostno pravico nakupa, kot kmeta mejaša in v roku vložila vlogi za odobritev pravnega posla.

3. Upravni organ je na podlagi določb Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) s sklepom z dne 28. 2. 2017, ki je postal pravnomočen 21. 3. 2017, oba postopka združil v enotno obravnavanje in v zadevi razpisal glavno obravnavo, ki so se jo udeležili vsi povabljeni, to je C.C., A.A., B.B. in njen pooblaščenec Č.Č..

4. V dokaznem postopku je prvostopni organ ugotovil, da je C.C., kot lastnik kmetijskega zemljišča, ki ga obdeluje sam in s pomočjo družinskih članov, in kateremu kmetijska dejavnost že leta pomeni edino dejavnost, iz nje pa ustvarja pomemben del dohodka, kmet na podlagi določb 24. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ), njegova nepremičnina s parc. št. 2803 k.o. ... pa meji s prodajano parcelo št. 2799 k.o. .... Nadalje je ugotovil, da B.B. prav tako izpolnjuje pogoje za status kmeta, kar je bilo ugotovljeno z odločbo Upravne enote Ajdovščina, št. 330-162/2017-3 z dne 20. 3. 2017. Nadalje je z vpogledom v register kmetijskih gospodarstev (RKG) ugotovil, da je B.B. vpisana kot družinski član na kmetijskem gospodarstvu KMG MID 100367237, katerega nosilec je njen sin Č.Č.. Omenjeno kmetijsko gospodarstvo ima v RKG prijavljenih 15 GERK-ov, od tega 4.2021 ha njiv, 3.7907 ha trajnih rastlin na njivskih površinah, 1.5055 ha matičnjaka in 1.2235 ha travnika. Z vpogledom v evidenco kmetijskega katastra pa je bilo ugotovljeno, da je B.B. lastnica 4.5720 ha gozda in 5.9666 ha kmetijskih zemljišč. Skupaj z družinskimi člani se ukvarja s trstničarstvom in pridelavo podlag za trsne cepljenke. S kmetovanjem se ukvarja že več kot 60 let, je upokojenka in je bila celo življenje kmečko zavarovana, saj je delala samo na kmetiji. V letu 2016 je prejela 8.261,27 EUR pokojnine. Prihodek kmetijske proizvodnje za kmetijo je v letu 2016 znašal preko 42.000,00 EUR in je njen glavni vir preživetja. Glede na navedeno, so pri B.B. izpolnjeni pogoji z 2. alineje 24. člena ZKZ za priznanje statusa kmeta. Po tem, ko je prvostopeni organ ugotovil, da sta bila oba prijavitelja na ponudbo o prodaji kmetijskega zemljišča izenačena, saj sta oba kmeta in lastnika sosednjih zemljišč, ki jima kmetijska dejavnost pomeni glavno dejavnost in zemljišča obdelujeta sama oziroma z družino, je v skladu s 3. točko prvega odstavka 23. člena ZKZ o kupcu odločila prodajalka. Ta je izbrala B.B. in je zato prvostopni organ odločil, kot je navedeno v 1. točki izreka izpodbijane odločbe.

5. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je z odločbo št. 33008-73/2017/4 z dne 26. 7. 2017, pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo. Glede ugovora tožeče stranke, da mora sprejemnik ponudbe pogoje na podlagi katerih uveljavlja svojo predkupno pravico izpolnjevati že ob sprejemu ponudbe je pojasnilo, da je odločba o statusu kmeta ugotovitvena odločba in učinkuje od tedaj, ko je nastalo pravno dejstvo, na katerega se nanaša in ne šele od njene izdaje. B.B. tako ne izpolnjuje pogojev za kmeta šele od izdaje odločbe o statusu kmeta, ampak je ta odločba samo ugotovila dejstva, ki so že obstajala. Upravni organ prve stopnje je na podlagi dokazil in ustne obravnave ugotovil, da oba potencialna kupca izpolnjujeta enake pogoje za predkupno upravičenje, zato je pravilno, kot zadnji izključujoč kriterij, upošteval izbiro prodajalca.

6. Tožeča stranka v tožbi izpodbija odločbo prvostopnega organa kot nepravilno in nezakonito. V tožbi navaja, da je nosilec kmetijskega gospodarstva KMG-MID 100367237 sin B.B., Č.Č. in je B.B. v navedenem kmetijskem gospodarstvu vpisana le kot družinski član ter torej ne more obdelovati zemljišča sama s pomočjo družinskih članov. Dohodek iz kmetijske dejavnosti, ki je izkazan s potrdilom zadruge D. o plačilu podlag in cepljenk za leto 2016 v skupni vrednosti 42.000,00 EUR je dosegel Č.Č. kot nosilec kmetijskega gospodarstva, B.B. pa je v letu 2016 prejela 8.261,27 EUR pokojnine. Za razliko od tega je tožeča stranka s prodajo mleka v letu 2016 ustvarila 60.000,00 EUR prihodkov. Prihodki iz kmetijstva predstavljajo njen edini vir dohodka za preživljanje. Navedenih razlik prvostopni organ ni dokazno ocenil in ni upošteval pri končni presoji pogojev za odobritev pravnega posla. Dohodek iz naslova kmetijske dejavnosti kupovalke B.B. bi bilo tako treba v danem primeru ugotavljati v razmerju do števila vseh družinskih članov kmetijskega gospodarstva. Prvostopni organ pa tudi ni ugotavljal ali vsi člani kmetijskega gospodarstva Č.Č. živijo v skupnem gospodinjstvu, kot tudi ni ugotovil, kakšno je razmerje dohodkov B.B. iz naslova pokojnine in iz naslova kmetijske dejavnosti, v posledici tega pa, ali pridobljena sredstva iz naslova kmetijske dejavnosti res predstavljajo njen poglavitni vir preživljanja. Ker izpodbijana odločba nima vseh razlogov o odločilnih dejstvih, je obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določbe 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Prvostopni organ bi glede vprašanja statusa kmeta za B.B. moral najprej ugotoviti, ali nosilec kmetijskega gospodarstva Č.Č. izpolnjuje status kmeta po 1. alineji prvega odstavka 24. člena ZKZ, temu pa bi moralo slediti ugotavljanje, ali na podlagi 2. alineje 24. člena ZKZ B.B. kot član kmetijskega gospodarstva na kmetijskem gospodarstvu Č.Č. izpolnjuje pogoje za kmeta kot članica tega kmetijskega gospodarstva. Po mnenju tožeče stranke pa je bilo tudi ugotavljanje višine dohodka iz kmetijske dejavnosti nepravilno, saj je pri ugotavljanju dohodka iz kmetijske dejavnosti relevantna vrednost kmetijskih pridelkov in ne izkupiček od prodaje pridelkov, za kar je šlo v danem primeru (drugi odstavek 24. člena ZKZ). Tako je tudi stališče sodne prakse (primer, sodba Upravnega sodišča RS, št. II U 135/2016).

7. Nadalje navaja, da B.B. svojo mejno parcelo oddaja v zakup tretji osebi, kar kaže na to, da niti lastne parcele ne potrebuje za potrebe kmetijskega gospodarstva, katerega članica je, tako da je očitno, da še toliko manj potrebuje kupovano mejno parcelo. To kaže, da B.B. v konkretnem primeru ne kupuje sporne parcele za lastne potrebe, ampak zaradi interesov tretje osebe. Glede na to, da B.B. mejne parcele nima v posesti, ne bi smela imeti predkupne pravice za nakup nepremičnine, ki je predmet prodaje. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo prvostopnega organa odpravi, tožena stranka pa naj ji povrne stroške postopka.

8. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi. Dodatno navaja, da iz upravnega spisa izhaja, da je odločba Upravne enote Ajdovščina, št. 330-162/2017-3 z dne 20. 3. 2016, s katero je bil B.B. priznan status kmeta po 2. alineji prvega odstavka 24. člena ZKZ, postala pravnomočna in je tožena stranka, ob upoštevanju sodne prakse (sodba Upravnega sodišča RS, opr. št. IV U 135/2015), na tako odločitev vezana.

9. Prizadeta stranka A.A. je kot prodajalka kmetijskega zemljišča v odgovoru na tožbo navedla, da je bila dne 23. 3. 2017 na Upravni enoti Ajdovščina pozvana, da sama izbere kmeta, s katerim bo sklenila prodajno pogodbo. B.B. je izbrala zato, ker jo pozna kot kmetico in ve, da zemljo potrebuje, ker mora kolobarit, medtem ko o C.C. nima kaj za povedati, saj ga do dneva ustne obravnave na Upravni enoti Ajdovščina ni poznala.

10. Prizadeta stranka B.B. v odgovoru na tožbo pojasnjuje, da parcelo, ki meji na kupovano parcelo, ne oddaja v zakup tretji osebi, temveč je le začasno zamenjala obdelavo tega zemljišča zaradi kolobarjenja. S sinom Č.Č. gojita letno okrog 350.000,00 cepljenk, vsake 2 leti pa morata zemljišče za sajenje cepljenk zamenjati tako, da se na tem zemljišču nato 4 leta goji druga kultura, nato pa zopet cepljenke. Sedaj imata na zamenjanem zemljišču tretje osebe nasejane trsne cepljenke, tretja oseba pa ima na tem zemljišču posajeno drugo kulturo. Po poteku 4-ih let bosta na spornem mejnem zemljišču, ki ga sedaj obdeluje tretja oseba, spet posadila trsne cepljenke.

11. Tožeča stranka v tožbi prereka navedbe tožene stranke in prizadete stranke B.B., vztraja pri tožbi in navaja, da so trditve prizadete stranke glede kolobarjenja tožbene novote, ki jih sodišče v postopku ne sme upoštevati.

K točki I izreka:

12. Tožba ni utemeljena.

13. Iz upravnega spisa izhaja, da je predmet ponudbe prodaja parc. št. 2799 k.o. ..., da sta ponudbo za prodajo sprejela tožeča stranka in uspela kupka B.B. ter da sta oba v roku, določenem v prvem odstavku 22. člena ZKZ, vložila vlogi za odobritev pravnega posla. V postopku sta tožeča stranka in uspela kupka B.B. uveljavljala prednostno pravico kot kmeta, katerih zemljišče, ki ga imata v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj (2. točka prvega odstavka 23. člena ZKZ). Po določbah drugega odstavka 23. člena ZKZ se ob enakih pogojih med kmeti, uvrščenimi na isto mesto v skladu s prejšnjim odstavkom, pravico do nakupa določi po naslednjem vrstnem redu: 1. kmet, ki mu kmetijska dejavnost pomeni edino ali glavno dejavnost; 2. kmet, ki zemljišče sam obdeluje; 3. kmet, ki ga določi prodajalec, razen v primeru, ko gre za prodajo kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, ki je stvarno premoženje države in mora prodajalec določiti kmeta na podlagi metode javne dražbe. Po tretjem odstavku 23. člena ZKZ se kmetijska dejavnost šteje za edino in glavno dejavnost, če pridelki oziroma sredstva, pridobljena iz te dejavnosti, pomenijo tej osebi poglavitni vir za preživljanje.

14. Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe izhaja, da je bil B.B. z odločbo št. 330-162/2017-3 z dne 20. 3. 2017 priznan status kmeta kot družinskega člana osebe iz 1. alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ po tem, ko je bilo ugotovljeno, da opravlja kmetijsko dejavnost na kmetiji kot edino oziroma glavno dejavnost in je za to ustrezno usposobljena. Po določbi drugega odstavka 24. člena ZKZ se za kmetijsko dejavnost šteje vse kmetijske dejavnosti po predpisani standardni klasifikaciji dejavnosti. Kot pomemben dohodek iz kmetijske dejavnosti se po tem zakonu šteje vrednost kmetijskih pridelkov na kmetiji, vključno s prihodki iz naslova ukrepov kmetijske politike in iz naslova državnih pomoči v gospodarskem letu pred ugotavljanjem pogojev, ki dosega najmanj 2/3 povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v istem obdobju in je, kakor izhaja iz odločbe tožene stranke o priznanju statusa kmeta kupki B.B. za leto 2016, znašal 12.626,16 EUR.

15. Iz izpiska registra kmetijskih gospodarstev, ki se nahaja v upravnem spisu, izhaja, da je B.B. v kmetijskem gospodarstvu (v nadaljevanju KMG) vpisana kot družinski član, da obdelujejo skupno 10.727,17 ha kmetijskih zemljišč, in sicer 42021 m2 njiv, 3.7907 ha trajnih rastlin in njivskih površin (trsne cepljenke), 1.5055 ha matičnjaka in 1.2235 ha travnikov. Od tega KMG je B.B. lastnica 5.9666 ha kmetijskih zemljišč in 4.5720 ha gozda. Iz upravnega spisa nadalje izhaja, da je prihodek od kmetijske proizvodnje na KMG, katerega član je B.B., znašal skupno 42.000,00 EUR, in sicer prihodek od prodaje trsnih cepljenk 21.063,00 EUR, prihodek od podlag za trsne cepljenke pa 21.778,00 EUR. Ne glede na to, da je B.B. upokojenka, ki je v letu 2016 prejela 8261,27 EUR pokojnine, pa sodišče sledi zaključku tožene stranke, da je prihodek iz kmetijske dejavnosti glavni vir preživetja B.B., ne glede na to, da je nosilec kmetijskega gospodarstva njen sin Č.Č.. B.B. namreč kot družinski član KMG, ki je lastnica skoraj polovice KMG, obdeluje kmetijska zemljišča sama s pomočjo sina, oziroma sin z njeno pomočjo.

16. Ob upoštevanju konkretne situacije sodišče meni, da je določbo 2. točke drugega odstavka 23. člena ZKZ v primeru, ko gre za konkurenco kmeta iz 2. alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ (družinski član osebe iz 1. alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ), treba šteti, da zemljišče obdeluje kot kmet. Do absurdne situacije bi namreč prišlo, če bi to določbo razlagali tako, da bi imel kot kmet, ki zemljišče obdeluje, predkupno pravico le nosilec kmetijskega gospodarstva, ki bi bil lastnik sosednje parcele, ne pa tudi njegov družinski član, ki je lastnik sosednje nepremičnine, ki je del KMG. Cilj urejanja prometa kmetijskih zemljišč po ZKZ je, da se zaokrožajo kmetijska zemljišča, ki jih obdeluje kmetijsko gospodarstvo. Navedena razlaga je v skladu s prvo alinejo 1.a člena ZKZ, ki določa, da je cilj tega zakona ohranjanje in izboljševanje pridelovalnega potenciala. V tej luči je sodišče ocenjevalo smiselno razlago pojma kmeta iz 2. točke drugega odstavka 23. člena ZKZ glede na določbo 2. alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ. V obravnavanem primeru je zato pri tem upoštevalo nesporno dejstvo, da je nosilec kmetijskega gospodarstva sin B.B. in da je B.B. pretežni lastnik v omenjeno kmetijsko gospodarstvo prijavljenih 15-tih GERK-ov, ki jih obdelujeta skupaj z sinom. Glede na navedeno, je tudi po mnenju sodišča tožena stranka ravnala prav, ko je upoštevala odločitev prodajalke (kriterij iz 3. točke drugega odstavka 23. člena ZKZ), da zemljišče proda B.B., ne glede na to, da je nosilec kmetijskega gospodarstva Č.Č..

17. Glede na to, da je prvostopni organ na podlagi izvedenih dokazov ugotovil tako status kmeta B.B., kakor izpolnjevanje pogojev iz 1. in 2. točke drugega odstavka 23. člena ZKZ, je ugovor tožeče stranke, ki se nanaša na izpolnjevanje pogojev za priznanje statusa kmeta B.B., neutemeljen. Odločba o priznanju statusa kmeta B.B. z dne 20. 3. 2017 je sicer postala pravnomočna po izdaji prvostopne odločbe, vendar pred odločanjem drugostopnega organa o pritožbi, kar pa na odločitev o stvari ne more vplivati. Prvostopni organ je namreč, kljub obstoju odločbe o priznanju statusa kmeta, ki še ni bila pravnomočna, ugotovil pogoje za priznanje statusa kmeta B.B. in to v izpodbijani odločbi tudi obrazložil. Kakor je bilo tožeči stranki že pojasnjeno, v ZKZ ni podlage za razlikovanje v primerih, ko se odloča o statusu kmeta s posebno odločbo ali ko se o tem odloča znotraj postopka, kot se je v konkretni zadevi. V tej zadevi se je namreč znotraj postopka odločalo tako o prednostni pravici kot tudi o statusu kmeta uspele kupke B.B., kateri je bil, kakor je že navedeno, status kmeta sicer priznan tudi z odločbo z dne 20. 3. 2017. 18. Tožbeni ugovor, ki se nanaša na oddajanje mejne parcele B.B. v zakup, niso upoštevni, saj predstavljajo tožbeno novoto, ki jo sodišče, ob upoštevanju določbe tretjega odstavka 20. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne more upoštevati. Ne glede na navedeno, pa je prizadeta stranka B.B. v odgovoru na tožbo pojasnila, da sporno zemljišče dejansko menjuje z drugimi zemljišči zaradi štiriletnega kolobarjenja in pomanjkanja zemljišč, čemur je v svojem odgovoru na tožbo pritrdila tudi prodajalka. V ostalem delu se sodišče strinja z razlogi, s katerimi svojo odločitev utemeljujeta upravna organa in se nanje, da ne bi prišlo do ponavljanja, v skladu z drugim odstavkom 71. člena ZUS-1, sklicuje.

19. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da tožba ni utemeljena in jo je zato na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo. Ker v tožbi niso navedena nova dejstva ali dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev v zadevi, je sodišče, v skladu z 2. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1, odločalo brez glavne obravnave.

K točki II izreka:

20. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne. Prizadete stranke v postopku stroškov niso prijavile.