Jedro

Obseg odobrene BPP je bil v konkretnem primeru izrecno določen z odločbo tožene stranke, št. Bpp 1693/2014 z dne 27. 11. 2014, in sicer je bila BPP prosilki B.B. dodeljena za pravno svetovanje in zastopanje v pravdnem postopku pred sodiščem na prvi stopnji in oprostitve plačila stroškov pravdnega postopka na prvi stopnji, razen plačila sodne takse, v zadevi ugotovitve obsega skupnega premoženja in deleža na tem premoženju. Glede na navedeno za zadnje dejanje v postopku, za katerega je bila dodeljena predmetna BPP, tudi po presoji sodišča šteje prejem sklepa sodišča prve stopnje o ustavitvi tega postopka z dne 17. 6. 2016. Zato sodišče pritrjuje stališču tožene stranke, da je bila odobrena storitev BPP končana dne 21. 6. 2016, ko je odvetnik (tožeča stranka) nesporno prejel sklep o ustavitvi postopka, ki je tekel pred Okrajnim sodiščem v Žalcu pod št. P 37/2015. Ker je tožeča stranka nagrado in stroške za opravljanje odvetniške storitve nesporno priglasila 19. 1. 2017, to pomeni, da jih je priglasila po poteku predpisanega 15-dnevnega roka za vrnitev napotnice, torej prepozno.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom, št. Bpp 1693/2016 z dne 21. 2. 2017 (očitno pomotoma označen – pravilna št. zadeve je Bpp 1693/2014), odločila, da se predlog odvetnika A.A. za odmero stroškov z dne 19. 1. 2017 zavrže kot prepozen. V obrazložitev svoje odločitve je navedla, da je bil odvetnik A.A. z odločbo tožene stranke, št. Bpp 1693/2014 z dne 27. 11. 2014, določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) prosilki B.B., pri čemer je oblika BPP obsegala pravno svetovanje in zastopanje v pravdnem postopku pred sodiščem na prvi stopnji in oprostitev plačila stroškov pravdnega postopka na prvi stopnji, razen plačila sodnih taks. Tožena stranka je s pregledom listin v spisu ugotovila, da je odvetnik v skladu z odločbo o dodeljeni BPP začel pravdni postopek zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja in določitve deleža na tem premoženju, ki se je vodil pred Okrajnim sodiščem v Žalcu pod št. P 37/2018. V predmetnem pravdnem postopku je sodišče 17. 6. 2016 izdalo sklep, s katerim je pravdni postopek ustavilo, pravdni stranki pa napotilo na nepravdni postopek. Na podlagi tega sklepa je odvetnik pred navedenim sodiščem sprožil nepravdni postopek št. N 25/2016, ki se je zaključil s sklepom z dne 10. 1. 2017. V obravnavanem primeru je bil torej odvetnik pooblaščen za zastopanje prosilke v pravdnem postopku pred sodiščem na prvi stopnji. Predmetni pravdni postopek je bil zaključen s sklepom z dne 17. 6. 2016, ki je postal pravnomočen 7. 7. 2016. S sprejemom sklepa o ustavitvi pravdnega postopka je odvetniku prenehalo pooblastilo po predmetni odločbi o dodeljeni BPP. Izpolnjeno napotnico bi tako moral vrniti v roku 15 dni od prejema sklepa št. P 37/2016, ne pa po končanem nepravdnem postopku št. N 25/2016, za katerega s predmetno odločbo BPP ni bil pooblaščen in je storitev opravil izven obsega dodeljene BPP. Ker je odvetnik napotnico vrnil šele 19. 1. 2017, torej po preteku petnajstdnevnega roka, ko je bila BPP v dodeljenem obsegu izčrpana, v skladu z določbo 40. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ni upravičen do plačila storitev BPP. Glede na navedeno je tožena stranka vlogo odvetnika z dne 19. 1. 2017 v skladu z določilom 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zavrgla kot prepozno.

2. Tožeča stranka se s takšno odločitvijo ne strinja in zoper izpodbijani sklep vlaga tožbo, v kateri navaja, da je stroške priglasila pravočasno, saj je sklep Okrajnega sodišča v Žalcu, št. N 25/2016 z dne 10. 1. 2017, sprejela 12. 1. 2017, 19. 1. 2017 pa je toženi stranki poslala izpolnjeno napotnico s priglasitvijo stroškov. Prosilki je bila namreč z odločbo tožene stranke, št. Bpp 1693/2014 z dne 27. 11. 2014, dodeljena BPP za zastopanje pred sodiščem in oprostitev stroškov postopka v postopku zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja in deleža na skupnem premoženju. Tožeča stranka je kot pooblaščenec prosilke na tej podlagi tudi vložila tožbo, v kateri je tožila na ugotovitev deleža na skupnem premoženju ter izplačila solastnega deleža. V tem postopku je nato sodišče izdalo sklep, št. P 37/2015 z dne 17. 6. 2016, s katerim je odločilo, da se bo postopek odtlej nadaljeval po pravilih nepravdnega postopka. Zoper ta sklep se tožeča stranka ni pritožila iz razloga ekonomičnosti. Postopek, kjer se je spor, za katerega je bila prosilki dodeljena BPP, začel v pravdnem postopku, se je glede na napotilo sodišča ta isti spor in ista sporna vprašanja nadaljevala po pravilih nepravdnega postopka. Po napotitvi na nepravdni postopek se je še vedno moralo kot prvo rešiti vprašanje obsega in deležev na skupnem premoženju in ker s strani nasprotne stranke potem ni bilo več nasprotovanja glede tega vprašanja, se je zadeva lahko rešila v nepravdi z delitvijo premoženja, sicer bi se zadeva vrnila nazaj na pravdo. Prosilki je bila dodeljena BPP za razrešitev spornih vprašanj, ki so se razrešila šele s končanjem postopka N 25/2016. Po stališču tožeče stranke je BPP dodeljena za zastopanje glede vsebine spornih razmerij in ne strogo za zastopanje v posameznem že vnaprej določenem postopku (npr. pravdni, nepravdni...) in če se vsebina teh spornih razmerij nadaljuje še v drugem postopku po drugih postopkovnih pravilih, kot jo je sprva predvidel organ za BPP, to ne sme pomeniti, da se samo zaradi nadaljevanja obravnavanja istih vsebinskih vprašanj v drugem postopku po drugih postopkovnih pravilih, neutemeljeno in brez pravne podlage odreče stranki pravica do zastopanja BPP za vprašanja, za katera ji je bila z odločbo dodeljena pomoč. Tako je pravno zmotno stališče tožene stranke v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, da je s sprejemom sklepa o ustavitvi pravdnega postopka odvetniku prenehalo pooblastilo po predmetni odločbi o dodeljeni BPP. Tožeča stranka sodišču primarno predlaga, da toženi stranki naloži, da je dolžna spremeniti izpodbijani sklep tako, da tožeči stranki prizna nagrado in stroške zastopanja, podredno pa, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje toženi stranki, v obeh primerih pa, da toženi stranki naloži povrnitev stroškov predmetnega postopka tožeče stranke.

3. Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis. Odgovora na tožbo ni podala.

K točki I izreka:

4. Tožba ni utemeljena.

5. Sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep pravilen in skladen z določbami predpisov, na katere se sklicuje. Sodišče se strinja z razlogi, s katerimi je v obrazložitvi izpodbijanega akta odločitev pojasnila tožena stranka, ter se nanje v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tudi sklicuje, k tožbenim navedbam pa dodatno pojasnjuje in ponovno izpostavlja v nadaljevanju navedena dejstva.

6. V skladu z določbo prvega odstavka 40. člena ZBPP je dolžan izvajalec BPP v 15 dneh po opravljeni storitvi predložiti izpolnjeno napotnico strokovni službi za BPP. Peti odstavek istega člena določa, da izvajalec BPP ni upravičen do plačila storitev BPP, če ne vrne napotnice v tem roku. Rok iz citiranega petega odstavka 40. člena ZBPP je materialni prekluzivni rok, ki ga ni mogoče podaljšati. Bistveno za odločitev v tej zadevi je torej, ali je tožnik napotnico organu za BPP vrnil pravočasno, to je v roku 15 dni po opravljeni storitvi.

7. Iz upravnega spisa zadeve izhaja, da je odvetnik oziroma tožeča stranka napotnico pristojnemu organu za BPP poslal 19. 1. 2017, kar med strankama ni sporno. Dalje iz upravnega spisa zadeve izhaja, da je tožeča stranka sklep o ustavitvi postopka v pravdni zadevi P 37/2015 z dne 17. 6. 2016, za katero je bilo z odločbo tožene stranke, št. Bpp 1693/2014 z dne 27. 11. 2014, prosilki dodeljena predmetna BPP in za izvajanje BPP določen odvetnik A.A., prejela 21. 6. 2016, kar med strankama prav tako ni sporno.

8. Kdaj je storitev opravljena, je odvisno od odobrene BPP oziroma od njene oblike in obsega, ki se, skladno z določbami 37. člena ZBPP, določi z odločbo, s katero se odloči o prošnji za BPP. Obseg odobrene BPP je bil v konkretnem primeru izrecno določen z odločbo tožene stranke, št. Bpp 1693/2014 z dne 27. 11. 2014, in sicer je bila BPP prosilki B.B. dodeljena za pravno svetovanje in zastopanje v pravdnem postopku pred sodiščem na prvi stopnji in oprostitve plačila stroškov pravdnega postopka na prvi stopnji, razen plačila sodne takse, v zadevi ugotovitve obsega skupnega premoženja in deleža na tem premoženju. Glede na navedeno za zadnje dejanje v postopku, za katerega je bila dodeljena predmetna BPP, tudi po presoji sodišča šteje prejem sklepa sodišča prve stopnje o ustavitvi tega postopka z dne 17. 6. 2016. Zato sodišče pritrjuje stališču tožene stranke, da je bila odobrena storitev BPP končana dne 21. 6. 2016, ko je odvetnik (tožeča stranka) nesporno prejel sklep o ustavitvi postopka, ki je tekel pred Okrajnim sodiščem v Žalcu pod št. P 37/2015. Ker je tožeča stranka nagrado in stroške za opravljanje odvetniške storitve nesporno priglasila 19. 1. 2017, to pomeni, da jih je priglasila po poteku predpisanega 15-dnevnega roka za vrnitev napotnice, torej prepozno. Iz tega razloga jo zadene izrecno predpisana sankcija, po kateri ni več upravičena do plačila opravljenih storitev. Glede na navedeno je tožena stranka po presoji sodišča predmetni predlog za odmero stroškov pravilno zavrgla, pri čemer je svojo odločitev oprla na pravilno pravno podlago (3. točko prvega odstavka 129. člena ZUP v zvezi s petim odstavkom 40. člena ZBPP).

9. Na drugačno odločitev ne vplivajo tožbena navajanja, katerih bistvo je v stališču tožeče stranke, da je pri presoji upravičenosti do plačila stroškov pravnega svetovanja in zastopanja treba upoštevati vsebino spornih razmerij, za rešitev katerih je prosilcu dodeljena BPP, in ne vrsto postopka. Sodišče ugotavlja, da lahko pristojni organ za BPP omeji dodeljeno BPP, za kar ima zakonsko podlago v 28. členu ZBPP. Tožena stranka je prosilki dodeljeno BPP v obravnavanem primeru omejila na zastopanje v pravdnem postopku, ki je bil končan s sklepom o njegovi ustavitvi. Če bi želela prosilka dodelitev BPP za drug postopek, t. j. za nepravdni postopek, za katerega prosilki BPP ni bila dodeljena, bi morala posebej vložiti prošnjo za zastopanje v tem nepravdnem postopku, za BPP, ki se nanaša na odobreno obliko in obseg, pa v predpisanem roku predložiti izpolnjeno napotnico. Tožeča stranka takšnim zakonskim zahtevam ni sledila in je predlog za odmero stroškov v zadevi, ki se nanaša na dodeljeno BPP, podala po izteku zakonsko določenega roka. Sodišče še ugotavlja, da bi se lahko prosilka v primeru, da se ni strinjala z vsebino sklepa, s katerim je bil pravdni postopek ustavljen, nedvomno zoper ta sklep pritožila. Ker tožeča stranka tega ni storila, je postal predmetni sklep pravnomočen, zato tožbene navedbe o tem, da vložitev pritožbe zoper ta sklep ne bi bila ekonomična, za obravnavano zadevo niso relevantne.

10. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred izdajo izpodbijanega sklepa tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, zaradi česar je tožbo, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo.

K točki II izreka:

11. Če sodišče tožbo zavrne, v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.