Jedro

Izrečeni ukrep temelji na ugotovitvi, da tožeča stranka ni vpisana v ustrezni register, da nima dodeljenega ribiškega okoliša v upravljanje in da za upravljanje nima dovoljenja. Zato je ribiška inšpektorica na navedeni dejanski in pravni podlagi v izvrševanju inšpekcijskega nadzora tožeči stranki utemeljeno izrekla inšpekcijski ukrep (da mora tožeča stranka prenehati gojiti, varovati in loviti ribe v navedenih ribnikih).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) v zvezi z drugim odstavkom 105. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. l. RS, št. 105/2006) zavrglo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 20. 10. 2005, s katero je ta zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo ribiške inšpektorice Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Enote L. z dne 26. 10. 1998. Prvostopni organ je z navedeno odločbo odločil, da mora tožeča stranka prenehati gojiti, varovati in loviti ribe v ribnikih A. in B. in določil, da je rok izvršitve takoj. Upravna organa sta svojo odločitev oprla na določbe Zakona o sladkovodnem ribištvu - ZSlaR (Ur. l. RS , št. 25/76 in 42/86).

2. Sodišče prve stopnje je tožbo v tem upravnem sporu zavrglo, ker akt, ki ga tožeča stranka izpodbija s tožbo, očitno ne posega v njeno pravico ali v neposredno, na zakon oprto korist (4. točka prvega odstavka 34. člena ZUS).

3. Tožeča stranka vlaga pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz prvega odstavka 75. člena ZUS-1. Meni, da je z odločbo inšpektorice za ribištvo poseženo v njene pravice. Navaja, da odločitev sodišča v izpodbijani sodbi (pravilno sklepu) ni utemeljena in pomeni bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu. Predlaga, da Vrhovno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo (pravilno sklep) spremeni tako, da pritožbi tožeče stranke ugodi ter odpravi izpodbijano odločbo Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Enota L. z dne 26. 10. 1998, odpravi oziroma, da izpodbijano sodbo (pravilno sklep) sodišča prve stopnje razveljavi in mu zadevo vrne v novo odločanje.

4. Tožena stranka odgovora na pritožbo ni vložila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je sporno, ali je bil ukrep ribiške inšpektorice pravilno izrečen. ZSlaR, ki je veljal v času odločanja in na katerega sta upravna organa oprla svojo odločitev, ki jo sodišče prve stopnje povzema, med drugim določa, da se z gojitvijo, varstvom in lovljenjem rib ukvarjajo ribiške družine in organizacije, katerih poslovni predmet je ribištvo (6. člen), da ribiško območje posamezni ribiški družini določi in spreminja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (18. člen) in da mora biti ribiška družina vpisana v ustrezni register (drugi odstavek 39. člena). Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa in predloženih spisov, izrečeni ukrep temelji na ugotovitvi, da tožeča stranka - Ribško društvo A. (v ustanavljanju) ni vpisana v ustrezni register, da nima dodeljenega ribiškega okoliša v upravljanje in da za upravljanje nima dovoljenja. Zato je ribiška inšpektorica na navedeni dejanski in pravni podlagi v izvrševanju inšpekcijskega nadzora tožeči stranki utemeljeno izrekla obravnavani ukrep (da mora tožeča stranka prenehati gojiti, varovati in loviti ribe v navedenih ribnikih). Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa tudi pritrjuje stališču upravnega organa, ki izhaja iz navedenih ugotovitev. Glede na navedeno bi po presoji Vrhovnega sodišča sodišče prve stopnje moralo tožbo sicer kot neutemeljeno zavrniti. Vendar, čeprav ni tako ravnalo in je tožbo zavrglo, Vrhovno sodišče v tem ne vidi bistvene kršitve, zaradi katere bi moralo sklep sodišča prve stopnje razveljaviti. V tem primeru ima namreč odločitev sodišča prve stopnje (zavrženje) za stranko enak učinek, kot če bi bila tožba zavrnjena.

7. Glede na to, da niso podani razlogi, zaradi katerih se lahko sklep izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena v povezavi z 82. členom ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.