Jedro

Če je uveljavljani poseg v ustavno pravico sporno pravno razmerje, potem ne more biti istočasno samo po sebi tudi hujša škodljiva posledica. Sklep o preklicu pooblastil je začasen ukrep, z začasno odredbo pa se začasno uredi stanje predvsem pri trajajočih pravnih razmerjih. Ker senat veljavno sklepa, če je na seji večina članov, bo zaradi preklica pooblastil članici senata senat še vedno lahko veljavno odločal, zato hujša škodljiva posledica ni izkazana.

Izrek

1. Pritožbi tožene stranke in prizadete stranke se ugodi, 1. točka sklepa Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, št. U 57/2001-41 z dne 15.5.2001 se razveljavi in zadeva vrne v nov postopek.

2. Pritožba drugotožeče stranke zoper 2. točko sklepa Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, št. U 57/2001-41 z dne 15.5.2001 se zavrne in se v tem obsegu sklep potrdi.

Obrazložitev

Izpodbijani sklep je sodišče prve stopnje izdalo v ponovnem postopku, potem ko je Vrhovno sodišče RS s sklepom št. I Up 416/2001-5 z dne 26.4.2001 razveljavilo 2. točko prvotnega sklepa tega sodišča št. U 57/2001-12 z dne 20.3.2001, s katero je bilo ugodeno zahtevi tožečih strank za izdajo začasne odredbe. Vrhovno sodišče je v sklepu navedlo, da če se izpodbija posamični akt, zoper katerega ni drugega sodnega varstva, se ta lahko izpodbija le s tožbo po 3. odstavku 1. člena ZUS. V taki tožbi mora tožnik poleg nezakonitosti akta uveljavljati poseg v ustavne pravice. Ker tožba take vsebine nima, sodišče pa ni izvedlo postopka po 29. členu ZUS, ne more biti podlaga za izdajo začasne odredbe. Tožeči stranki sta z vlogo z dne 7.5.2001 tožbo dopolnili. V tej vlogi zatrjujeta, da je bilo z izpodbijanim aktom poseženo v ustavne pravice - pravico do sodnega varstva, do enakega varstva pravic in enakosti pred zakonom, pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev in volilno pravico.

S prvo točko izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje v ponovnem postopku ugodilo zahtevi I.V. za izdajo začasne odredbe in izdalo začasno odredbo, da se I.V. začasno, do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu, vendar najdlje do 22.9.2001, vrnejo pooblastila, ki so ji bila odvzeta s 1. točko sklepa o preklicu pooblastil z dne 6.2.2001 ter zadrži izvajanje 2. in 3. točke sklepa o preklicu pooblastil z dne 6.2.2001. Z drugo točko izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevo Pedagoške fakultete v Mariboru (PEF) za izdajo začasne odredbe.

V obrazložitvi k prvi točki izpodbijanega sklepa se sodišče sklicuje na Statut Univerze v Mariboru (statut), ki ureja položaj prodekana za študentska vprašanja. Iz statutarnopravne ureditve izhaja, da prodekanu za študentska vprašanja ne podeljuje pooblastil rektor univerze, ampak so njegova pooblastila vezana na funkcijo in izvirno opredeljena v statutu. Po presoji sodišča so s preklicom pooblastil prvotožnici nastale po vsebini enake pravne posledice kot bi jih imela njena predčasna razrešitev s te funkcije. Zato je sodišče izpodbijani sklep o preklicu pooblastil obravnavalo kot akt iz 2. odstavka 3. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000). Začasno odredbo sodišče utemeljuje s tem, da je že uveljavljana kršitev ustavne pravice do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev (44. člen Ustave), s stopnjo verjetnosti izkazana hujša škodljiva posledica, ki utemeljuje izdajo začasne odredbe.

V obrazložitvi k drugi točki izpodbijanega sklepa sodišče navaja, da drugotožeča stranka s sklicevanjem na okoliščino, da zaradi nezakonite sestave organov, ne more pravno učinkovito izvajati svojih pristojnosti, ni s stopnjo verjetnosti izkazala posledic, ki bi narekovale začasno ureditev spornega pravnega razmerja. Iz statuta namreč izhaja, da senat članice Univerze sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov, kar pomeni, da so odločitve sprejete tudi, če o njih prodekan za študentska vprašanja ne glasuje. Da bi bil glas prodekana za študentska vprašanja odločilen pri sprejemanju kakšnih drugih odločitev pa drugotožeča stranka niti ne navaja.

Tožena stranka in prizadeta stranka (N.J. kot novi pooblaščenec za izvajanje nalog prodekana za študentska vprašanja) vlagata pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Bistvena kršitev določb postopka je podana, ker je tožba vložena prezgodaj in sodišče prve stopnje ni izvedlo predhodnega preizkusa tožbe skladno z določbo 34. člena ZUS. S tožbo izpodbijani sklep o preklicu pooblastil ni odločba in ni dokončen. Gre za začasen ukrep, ki je analogen suspenzu vsakega drugega zaposlenega v javnem zavodu. Sodišče se neutemeljeno sklicuje na 2. odstavek 3. člena ZUS, saj ne gre za razrešitev. Z izpodbijanim aktom tudi ni bilo poseženo v ustavno pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev iz 44. člena Ustave. Participacija študentov v smislu 67. člena Zakona o visokem šolstvu (ZVis, Uradni list, št. 67/93, 39/95 - odločba US, 18/98 - odločba US in 99/99) je nekaj drugega. Ker izpodbijani sklep ni akt, ki ga je mogoče izpodbijati v upravnem sporu, ni pogojev za izdajo začasne odredbe. Ne glede na navedeno je izpodbijani sklep nezakonit tudi zato, ker je prvotožnica vložila zahtevo za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 69. člena ZUS, po vsebini pa je izpodbijani sklep o začasni odredbi v celoti zadržanje izvršitve sklepa rektorja, gre torej za začasno odredbo po 1. odstavku 69. člena ZUS. Za izdajo take začasne odredbe pa ni bila izpolnjena procesna predpostavka, in sicer, da se zadržanje izvršitve najprej zahteva od organa, ki je izpodbijani akt izdal. S tem je sodišče bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu. Sodišče je vezano na predlog tožeče stranke, temu pa v izreku ni sledilo. Za izdajo začasne odredbe tudi niso izpolnjeni pogoji, ki jih določa zakon. Pogoj za izdajo začasne odredbe je očitna, na prvi pogled ugotovljiva kršitev oziroma prizadetost dobrine ali pravice. Začasna ureditev stanja ima kvalifikatorni element, kateri izhaja iz na prvi pogled ugotovljene povzročitve hujših škodljivih posledic ali grozečega nasilja. V obravnavanem primeru prvotožnici ne grozijo nikakršne hujše škodljive posledice in tudi ne grozeče nasilje.

Tožnica ima status študentke, ki ostaja nespremenjen in lahko opravlja vse predpisane obveznosti v vzgojno - izobraževalnem procesu. Škodljive posledice dejansko grozijo rektorju, ki je odgovoren za zakonitost poslovanja, za zakonito porabo sredstev Univerze in njenih članic. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep odpravi, podrejeno pa, da ga razveljavi.

Drugotožeča stranka vlaga pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Bistvena kršitev določb postopka je podana s tem, da si razlogi izpodbijanega dela sklepa med seboj nasprotujejo. Nasprotje je v tem, da sodišče najprej povzema določbe statuta, iz katerih izhaja, da senat odloča o najpomembnejših vprašanjih delovanja PEF, ter pravilno zaključuje, da je prvotožnici zaradi preklica pooblastil, onemogočeno glasovanje v tem organu, pri čemer je ta njen položaj članice senata izvirna statutarna pristojnost. V nasprotju s tem pa sodišče navaja, da naj drugotožeča stranka ne bi zatrjevala, da bi bil glas prodekana za študentska vprašanja odločilen, zaradi česar naj ne bi bili podani pogoji za izdajo začasne odredbe. Sodišče je tudi napačno uporabilo materialno pravo, s tem, ko je ugotovilo, da senat lahko sprejema odločitve z navadno večino, kar pomeni, da so načeloma lahko odločitve sprejete tudi, če o njih prodekan za študentska vprašanja ne glasuje. Ne le iz statuta, ampak tudi iz splošnih pravnih načel, ki veljajo za glasovanje v kolektivnih organih izhaja, da senat PEF ne more veljavno odločati, če je njegova sestava nezakonita in v njem izvaja pravico glasovanja oseba, ki ji taka pravica ne gre. Pristojnosti senata, določene v statutu, so odločilne za delovanje PEF kot javne službe, teh pa senat zaradi nezakonite sestave ne more izvajati. V posledici tega je ogrožena izvedba prihodnjega šolskega leta, ki je glede na to, da gre za nacionalni program, v javnem interesu. To pa je ne le verjetno, ampak notorno izkazana škodljiva posledica. Kakšne so pristojnosti senata sodišče ni ugotavljalo, zato je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

AD 1. Pritožba tožene stranke in prizadete stranke zoper 1. točko izreka izpodbijanega sklepa je utemeljena zaradi naslednjih razlogov : Sodišče prve stopnje je izpodbijano začasno odredbo izdalo na podlagi 2. odstavka 69. člena ZUS. Po navedeni določbi lahko sodišče začasno uredi sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, predvsem pri trajajočih pravnih razmerjih, verjetno izkaže za potrebno, da se odvrnejo hujše škodljive posledice ali grozeče nasilje. Pogoj za izdajo začasne odredbe je torej verjetno izkazana možnost nastanka hujših škodljivih posledic ali grozečega nasilja. Tega pogoja po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje ni ugotovilo.

Napačna je presoja prvostopnega sodišča, da je že uveljavljana kršitev ustavne pravice - pravice do sodelovanja pri javnih zadevah, s stopnjo verjetnosti izkazana hujša škodljiva posledica, ki narekuje potrebo po začasni ureditvi spornega pravnega razmerja. V tem primeru naj bi sporno pravno razmerje vzpostavil posamični akt - sklep rektorja Univerze o preklicu pooblastil, s katerim naj bi bilo poseženo v ustavno pravico. Če pa je uveljavljani poseg v ustavno pravico sporno pravno razmerje, potem ne more biti istočasno samo po sebi tudi hujša škodljiva posledica, ki je pogoj za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 69. člena ZUS. Drugih konkretnih škodljivih posledic, ki bi z izpodbijanim sklepom utegnile nastati prvotožnici pa sodišče prve stopnje ni ugotovilo. Pa tudi sicer je sklep o preklicu pooblastil, začasen ukrep, z začasno odredbo pa se začasno uredi stanje predvsem pri trajajočih pravnih razmerjih.

Ker izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov glede pogojev za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 69. člena ZUS, je podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu po določbi 74. v zvezi z določbo 68. člena ZUS, zato je pritožbeno sodišče izpodbijani del sklepa razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

AD 2. Pritožba drugotožeče stranke ni utemeljena.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča možnost nastanka hujših škodljivih posledic, ki jih zatrjuje drugotožeča stranka, ni verjetno izkazana. Sodišče prve stopnje se pri tem utemeljeno sklicuje na določbe statuta. Statut je tisti akt, ki ureja sestavo senata in način odločanja senata (296. in 299. člen v zvezi z 246. členom). Po navedenih določbah ima senat članice najmanj devet članov. Dekan in prodekani so po položaju člani senata. Senat veljavno sklepa, če je na seji večina članov, odločitve pa sprejema z večino navzočih članov. Glede na navedeno ureditev tudi po presoji pritožbenega sodišča drugotožeča stranka ni verjetno izkazala, da zaradi preklica pooblastil prvotožnici, senat ne bo mogel veljavno odločati. Prav to pa naj bi bila tista hujša škodljiva posledica zaradi katere predlaga izdajo začasne odredbe. Glede na navedeno je sodišča prve stopnje na podlagi navedenih določb statuta utemeljeno zaključilo, da posledica, ki jo zatrjuje drugotožeča stranka ni verjetno izkazana.

Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in tudi ne razlogi na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo na podlagi 73. člena zavrnilo kot neutemeljeno.