Jedro

Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da ima tožnica lastninsko pravico na nepremičnini, ID znak ....

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožnice in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da se ugotovi, da ima tožnica lastninsko pravico na nepremičnini, ID znak ..., do celote.

3. Tožnica je v letu 2007 od A. A. kupila garažo. Trdila je, da je prodajalka A. A. izkazala lastninsko pravico s predložitvijo sklepa o dedovanju iz leta 2004 in kupoprodajno pogodbo iz leta 1988 med zapustnikom B. B. kot kupcem in osebama C. C. in D. D. V zemljiški knjigi je bila sicer vpisana toženka, vendar tožnica v zemljiško knjigo ni vpogledala.

4. Zoper drugostopenjsko sodbo je toženka vložila predlog za dopustitev revizije glede vprašanj:

(1) Ali je lahko podana dobra vera kupca ob naslednjih okoliščinah: kupec pred sklenitvijo kupoprodajne pogodbe z dne 26. 2. 2007 ni preveril zemljiškoknjižnega stanja; prodajalec ni bil vpisan v zemljiški knjigi; prodajna pogodba z dne 26. 2. 2007 ne vsebuje ustreznega zemljiškoknjižnega dovolila, saj se nanaša na drugo nepremičnino; kupec nikoli ni razpolagal z listino, sposobno za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo; kupec nikoli ni razpolagal s celotno verigo pravnih poslov, ki bi izkazovali prenos razpolagalne pravice od zemljiškoknjižnega lastnika do prodajalca; kupec v obdobju več kot 10 let od sklenitve kupoprodajne pogodbe nikoli ni predlagal zemljiškoknjižnega vpisa lastninske pravice v svojo korist; kupec je počakal 10 let od sklenitve prodajne pogodbe, preden je zemljiškoknjižnega lastnika pozval na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila; kupec je visoko izobraženi posameznik (zdravnik), ki je bil v času sklenitve kupoprodajne pogodbe star šele 55 let; kupec od nakupa nepremičnine v letu 2007 in do vložitve tožbe dne 8. 5. 2018 nikoli ni plačeval nobenih davščin ali nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča?

(2) Ali v primeru, da tožena stranka izpodbija obstoj dobre vere tožeče stranke s sklicevanjem na številne dejanske okoliščine (kupec pred sklenitvijo kupoprodajne pogodbe z dne 26. 2. 2007 ni preveril zemljiškoknjižnega stanja; prodajalec ni bil vpisan v zemljiški knjigi; prodajna pogodba z dne 26. 2. 2007 ne vsebuje ustreznega zemljiškoknjižnega dovolila, saj se nanaša na drugo nepremičnino; kupec nikoli ni razpolagal z listino, sposobno za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo; kupec nikoli ni razpolagal s celotno verigo pravnih poslov, ki bi izkazovali prenos razpolagalne pravice od zemljiškoknjižnega lastnika do prodajalca; kupec v obdobju več kot 10 let od sklenitve kupoprodajne pogodbe nikoli ni predlagal zemljiškoknjižnega vpisa lastninske pravice v svojo korist; kupec je počakal 10 let od sklenitve prodajne pogodbe, preden je zemljiškoknjižnega lastnika pozval na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila; kupec je visoko izobraženi posameznik (zdravnik), ki je bil v času sklenitve kupoprodajne pogodbe star šele 55 let; kupec od nakupa nepremičnine in do vložitve tožbe nikoli ni plačeval nobenih davščin ali nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča), ki med pravdnima strankama niso niti sporne, in navaja številna pravna stališča v zvezi z neobstojem dobre vere, za obrazloženost sodbe drugostopnega sodišča zadošča, da višje sodišče navede, da toženi stranki kot prava neuki osebi ni mogoče očitati, da pred nakupom garaže ni preverila zemljiškoknjižnega stanja, saj je bila njena posest in posest njenih pravnih prednikov nemotena?

(3) Ali je kupec zadostil svoji raziskovalni dolžnosti, če pred nakupom nepremičnine v sedanjih razmerah urejene zemljiške knjige, t.j. po uveljavitvi SPZ in ZZK-1, ni preveril zemljiškoknjižnega stanja?

(4) Ali je tisti, ki uživa nepremičnino, ki je po podatkih zemljiške knjige last drugega, pa se kljub dejstvu, da v obdobju več kot 10 let nikoli ni plačeval nobenih davščin ali nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča ne prepriča, ali jo upravičeno uživa, čeprav bi se lahko prepričal z vpogledom v javno dostopni evidenci (kataster in zemljiško knjigo), dobroveren?

(5) Ali je pri presoji utemeljenosti priglašenih stroškov pooblaščenca za postopke začete pred izdajo sklepa o spremembi vrednosti točke (Uradni list RS, št. 22/19) potrebno uporabiti vrednost točke po Odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 2/15 in 28/18) kot je veljala ob začetku postopka, ali pa vrednost točke, ki je veljala ob zaključku postopka?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da toženka ni izkazala izpolnjevanja zahtev iz navedene določbe, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

8. Senat v sestavi, navedeni v uvodu sklepa, je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).