26. 5. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude mag. Branka Habjana iz Begunj na Gorenjskem na seji dne 26. maja 2005

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 132. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 83/04, 35/05 in 51/05 – ur.p.b.) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik vlaga pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 132. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZVCP-1). Izpodbijana določba ureja postopek preverjanja psihofizičnega stanja udeležencev cestnega prometa oziroma udeležencev prometne nesreče in določa sankcijo za primere nespoštovanja odredb ali zahtev policista v zvezi z navedenim postopkom. Pobudnik meni, da je izpodbijana določba v neskladju z 2., s 34. in s 35. členom Ustave. Pooblastilo, ki ga imajo na podlagi izpodbijane določbe policisti, je po mnenju pobudnika preširoko. Odraz preširokega zakonskega pooblastila naj bi bilo nepotrebno, množično ustavljanje, kontroliranje, preizkušanje s tehničnimi sredstvi in zadrževanje voznikov motornih vozil brez razumne osnove (odsotnost dokaznega standarda). Izpodbijana določba naj bi policistom omogočala, da preizkušajo vse udeležence v prometu in ugotavljajo, ali imajo v organizmu alkohol oziroma več alkohola, kot je dovoljeno, ne da bi za to imeli utemeljen razlog. Slednje po mnenju pobudnika pomeni grob poseg v človekovo integriteto, in sicer najprej zato, ker se postopek preizkusa opravlja na javnem kraju, poleg tega naj bi bil tudi žaljiv do tistih udeležencev v prometu, ki so abstinenti ali pa takrat, ko vozijo, ne uživajo alkohola. Po mnenju pobudnika sporno pooblastilo omogoča tudi zlorabe, saj naj bi do izvedbe postopkov na podlagi izpodbijane določbe prišlo tudi zaradi šikaniranja, maščevanja, sadizma ali drugih nedopustnih razlogov. Pobudnik navaja, da 132. člen ZVCP-1 policistom dovoljuje nedopustne posege v ustavne pravice posameznikov, saj ni v skladu z ustavnim načelom sorazmernosti. Slednje naj bi zlasti veljalo za enajsti odstavek 132. člena ZVCP-1, ki določa sankcijo za nespoštovanje zahteve ali odredbe policista iz tretjega in iz devetega odstavka izpodbijanega člena. Po mnenju pobudnika je sankcija za nesodelovanje v postopku prestroga, saj bi lahko zakonodajalec svoj namen dosegel že z milejšo sankcijo. Pobudnik predlaga, naj Ustavno sodišče do končne odločitve zadrži izvrševanje 132. člena ZVCP-1 v delu, ki omogoča preizkušanje psihofizičnega stanja brez "realnega in obstoječega suma", in naj do končne odločitve zadrži "izvršitev" izrekanja sankcije po enajstem odstavku 132. člena ZVCP-1.

2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da vsak, če izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena ZUstS je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Pravni interes mora biti po ustaljeni ustavnosodni presoji neposreden in konkreten, obstajati pa mora ves čas postopka pred Ustavnim sodiščem. Morebitna ugoditev pobudi mora privesti do izboljšanja pobudnikovega položaja (tako v odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-18/98 z dne 19. 4. 2001, Uradni list RS, št. 37/01 in OdlUS X, 76).

3.Pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za vložitev pobude. Četudi bi v posledici odločitve Ustavnega sodišča prišlo do spremembe zakonske ureditve na način in na podlagi presoje, kot to predlaga pobudnik, pobudnik ni izkazal, da bi se lahko s tem izboljšal njegov položaj. Razveljavitev zakona začne učinkovati naslednji dan po objavi odločbe o razveljavitvi (43. člen ZUstS). Po 44. členu ZUstS se zakon, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih še ni bilo pravnomočno odločeno. Zgolj na nepravnomočna razmerja bi lahko učinkovala tudi ugotovitvena odločba Ustavnega sodišča v obravnavani zadevi. Z morebitno ugotovitvijo neustavnosti izpodbijanega zakona bi se lahko zato pravni položaj pobudnika izboljšal le, če bi zoper pobudnika na podlagi izpodbijane določbe tekel postopek o prekršku, o katerem še ne bi bilo pravnomočno odločeno. Pravni interes bi bil glede na navedeno, izkazan v primeru, če bi bila izpodbijana določba ZVCP-1 zoper pobudnika uporabljena v postopku preizkusa oziroma če bi zoper pobudnika na podlagi izpodbijane določbe tekel postopek o prekršku oziroma če bi bil na njeni podlagi že kaznovan in bi vložil ustavno pritožbo. Pobudnik ni navedel, da je bil zoper njega že uveden preizkus psihofizičnih sposobnosti, prav tako ni izkazal, da bi zoper njega tekel postopek o prekršku oziroma ni predložil pravnomočne odločbe o prekršku, iz katere bi bilo razvidno, da mu je bila izrečena domnevno sporna sankcija. Zgolj možnost, da bodo policisti zoper pobudnika in druge udeležence v cestnem prometu izvedli preverjanje psihofizičnega stanja ter pobudnikovo nestrinjanje s splošno prakso policistov, za izkaz pravnega interesa ne zadošča. Zato je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo.

4.Pobudnikovih navedb, da v postopkih preizkusa psihofizičnega stanja udeležencev v cestnem prometu prihaja do kršitev in nepravilnosti, Ustavno sodišče ne more presojati v postopku za oceno ustavnosti predpisa. Način, kako policisti domnevno sporna pooblastila uporabljajo v konkretnem postopku, je lahko ob izpolnjenih procesnih predpostavkah, ki jih določa ZUstS, predmet presoje v postopku z ustavno pritožbo.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnici in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik

dr. Janez Čebulj