Jedro

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.

Revident, ki se na splošno sklicuje na ustavnopravni položaj in pomen lastninske pravice ter navaja, da je zato treba restriktivno in jasno opredeliti pogoje za razlastitev in natančno opredeliti razlastitveni postopek, ni postavil konkretnega pravnega vprašanja, pomembnega po vsebini zadeve. Brez natančno in konkretno (iz)postavljenega pomembnega pravnega vprašanja po vsebini obravnavane zadeve pa ni mogoča presoja dovoljenosti revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Ker je v obravnavani zadevi predmet izpodbijanja odločba o dovolitvi pripravljalnih del (izvedba postopka za ureditev meje in parcelacije obstoječe ceste), ki v lastninsko pravico na nepremičnini ne posegajo, revident dovoljenosti revizije po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal z navedbami o posegu v lastninsko pravico zaradi razlastitve.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo je revident po odvetniku vložil revizijo, katere dovoljenost utemeljuje z razlogi iz 2. in 3. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revident izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo njegovo tožbo zoper odločbo Upravne enote Slovenske Konjice, št. 353-3/2010-8 (11244) z dne 13. 7. 2010, v zvezi z odločbo tožene stranke, št. 35020-36/2009-29 z dne 14. 12. 2010. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila revidentovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo prvostopenjskega organa (1. točka izreka odločbe); delno ugodila pritožbi A. A., odpravila 1. in 2. točko izreka odločbe prvostopenjskega organa in 1. točko nadomestila z novo, s katero je odločila, da se na tam navedeni nepremičninah, v lasti B. B., A. A. in revidenta dovoli izvedba pripravljalnih del, in sicer izvedba postopka za ureditev meje in parcelacijo obstoječe ceste, delno popravila 3. točko izreka odločbe prvostopenjskega organa ter odločila, da v preostalem ostane odločba v veljavi (2. točka izreka odločbe); revidentu naložila, da razlastitveni upravičenki povrne stroške pritožbenega postopka v znesku 313 EUR; (3. točka izreka odločbe); razlastitveni upravičenki naložila, da A. A. povrne stroške postopka v znesku 65,79 EUR (4. točka izreka odločbe) ter zavrnila višje stroškovni zahtevke. Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski upravni organ odločil, da se na tam navedenih nepremičninah med razlastitvijo opravijo pripravljalna dela – izvedba postopka za ureditev mej, parcelacije, merjenj, raziskav terena in drugih pripravljalnih del (1. točka izreka), da se parcelacija izvede skladno s tam navedenim osnutkom (2. točka izreka) ter opredelila obveznostih izvajalca in razlastitvenega upravičenca pred začetkom del in po njihovem zaključku ter odločila o stroških postopka (3. do 7. točka izreka).

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in je tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, na katero se sklicuje revident, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje.

6. Revident uveljavlja, da gre v tej zadevi za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju. Postopek razlastitve (v okviru katerega se odloča o pripravljalnih delih) pomeni izjemno hud poseg v zasebno lastnino. Ker je lastninska pravica ustavna kategorija, ki uživa posebno varstvo, je treba restriktivno in jasno postaviti pogoje, ki dopuščajo posege vanje ter določiti način izvedbe razlastitvenega postopka, kar naj se v tej zadevi obravnava kot pomembno pravno vprašanje. Revizija je dovoljena že na podlagi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 7. Po presoji Vrhovnega sodišča revident ni izpolnil pogoja za dovoljenost revizije po navedeni določbi ZUS-1, saj ni izpostavil nobenega konkretnega pravnega vprašanja, s katerim bi utemeljeval dovoljenost revizije zaradi odločitve o pomembnem pravnem vprašanju po vsebini te zadeve. Tega namreč ni storil s splošnim sklicevanjem na ustavnopravni položaj in pomen lastninske pravice, niti s splošnimi navedbami o tem, da je zato treba pogoje za razlastitev restriktivno in jasno opredeliti ter natančno opredeliti razlastitveni postopek. Brez natančno in konkretno (iz)postavljenega pomembnega pravnega vprašanja po vsebini obravnavane zadeve pa ni mogoča presoja dovoljenosti revizije (prim. X Ips 442/2010, Sklep X Ips 284/2010, X Ips 473/2011 in dr.). Glede na navedeno revident ni izkazal izpolnjenosti pogoja za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 8. Po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavani zadevi revizija tudi ni dovoljena po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija sicer dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

9. Revident navaja, da gre za hud poseg v njegovo lastninsko pravico, do česar bo prišlo z izvedbo pripravljalnih del, ki bodo omogočila izvedbo postopka razlastitve.

10. Zelo hude posledice kot pogoj za dovoljenost revizije so pravni standard, katerega izpolnjevanje je treba ugotavljati v vsakem primeru posebej. Zato mora revident upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso (X Ips 535/2007, X Ips 97/2009, X Ips 428/2009, X Ips 477/2009, X Ips 168/2010, X Ips 273/2010, X Ips 72/2012) navesti konkretne posledice, ki jih ima zanj izpodbijana odločitev, in razloge, zaradi katerih so te posledice zanj zelo hude, ter to tudi izkazati. Tega revident v obravnavni zadevi ni storil, saj ne navaja posledic, ki naj bi jih zanj imela izpodbijana odločitev. Ker pa je v obravnavani zadevi predmet izpodbijanja odločba o dovolitvi pripravljalnih del (izvedba postopka za ureditev meje in parcelacije obstoječe ceste), ki v lastninsko pravico na nepremičnini ne posegajo, dovoljenosti revizije po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal z navedbami o posegu v lastninsko pravico zaradi razlastitve.

11. Glede na to, da revident ni izkazal izpolnjenosti nobenega od uveljavljanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

12. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revident na podlagi določb prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.