U-I-53/99

U-I-121/97

26. 10. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Gozdnega gospodarstva Nazarje, d.d., Nazarje, na seji dne 26. oktobra 2000

s k l e n i l o :

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 10. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 65/98) se zavrže.

2.Predlog za obnovo postopka za oceno ustavnosti prve točke vprašanja, vsebovanega v zahtevi za razpis referenduma o spremembah in dopolnitvah Zakona o denacionalizaciji, končanega z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-121/97 z dne 23. 5. 1997 (Uradni list RS, št. 34/97), se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pobudnik izpodbija 10. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju: ZDen-B), ker naj bi s tem, ko določa, da premoženje fevdalnega izvora ni predmet denacionalizacije, razen kolikor se nanaša na primere, v katerih so denacionalizacijski upravičenci cerkve in druge verske skupnosti, njihove ustanove in redi, določal privilegiran položaj Rimskokatoliške cerkve. Izpodbijana določba naj bi bila v nasprotju s 1., 2., 7. in 14. členom Ustave.

2.Pobudnik predlaga tudi obnovo postopka za oceno ustavnosti prve točke vprašanja, vsebovanega v zahtevi za razpis referenduma o spremembah in dopolnitvah Zakona o denacionalizaciji, končanega z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-121/97 z dne 23. 5. 1997 (OdlUS VI, 69). S 1. točko izreka navedene odločbe je Ustavno sodišče odločilo: "Prva točka vprašanja, vsebovanega v zahtevi za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o spremembah in dopolnitvah Zakona o denacionalizaciji (ZDen-B), ki se glasi: 'da se ne vračajo zemlja, gozdovi in druga lastnina fevdalnega izvora', ni v nasprotju z Ustavo, razen kolikor se nanaša na primere, v katerih so denacionalizacijski upravičenci cerkve in druge verske skupnosti, njihove ustanove in redovi." S tako odločitvijo naj bi Ustavno sodišče poseglo v pristojnost zakonodajalca. Ker naj bi pri odločanju sodelovali sodniki, ki bi morali biti izločeni, pa naj bi bilo kršeno tudi načelo nepristranosti in neodvisnosti sodišča.

3.Pravni interes za vložitev pobude in predloga pobudnik utemeljuje z navajanjem, da je z odločbo št. U-I-212/97 in z izpodbijano določbo ZDen-B "neposredno materialno prizadet, ker imata oba akta za posledico denacionalizacijo 8 270 hektarov državnih gozdov v korist Ljubljanske nadškofije - Rimskokatoliške cerkve (v nadaljevanju RKC), kar bo povzročilo ukinitev osnovne dejavnosti pobudnika, zaradi česar bo družba zašla v insolventno stanje - stečaj oziroma likvidacijo." S tem naj bi izgubilo socialno varnost najmanj 83 delavcev, zaposlenih pri pobudniku.

Pri utemeljevanju neustavnosti 10. člena ZDen-B se pobudnik sklicuje tudi na okoliščino, da je leta 1992 izkazal pravni interes za vložitev pobude za oceno ustavnosti 14. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in nasl. - v nadaljevanju: ZDen), o kateri je Ustavno sodišče odločilo z odločbo št. U-I-25/92 z dne 4. 3. 1993 (Uradni list RS, št. 13/93 in OdlUS II, 23).

B.

4.V skladu z določbo 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) lahko vsakdo da pobudo za začetek postopka, če izkaže svoj pravni interes. Ta pa je podan, če predpis, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Po ustaljeni praksi Ustavnega sodišča mora biti pravni interes neposreden in konkreten: morebitna ugoditev pobudnikovemu predlogu mora privesti do spremembe njegovega pravnega položaja.

5.Pobudnik z zatrjevanjem neposredne materialne prizadetosti pravnega interesa za vložitev pobude ni izkazal. S sklicevanjem na drug postopek za oceno ustavnosti predpisa pobudnik ne more izkazati pravnega interesa za vložitev pobude v tem postopku. Sam namreč navaja, da je država lastnik nepremičnin, na katere naj bi se izpodbijana ureditev nanašala. Sprememba lastništva gozdov sama po sebi namreč ne more povzročiti ukinitve osnovne dejavnosti pobudnika. Zgolj hipotetičen vpliv na ekonomski položaj, ki bi imel morda lahko za posledico stečaj oziroma likvidacijo družbe, pa ne zadošča (gl. tudi sklep št. U-I-185/96 z dne 10. 6. 1999, OdlUS VIII, 148). Ustavno sodišče je po navedenem pobudo zavrglo.

6.Pristojnost Ustavnega sodišča za presojo ustavnosti vsebine zahteve za razpis referenduma je določena v 16. členu Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 15/94 in nasl. - ZRLI). V tem postopku sta udeleženca Državni zbor in pobudnik referenduma. Ker pobudnik v tej zadevi ni bil pobudnik referenduma, in kot tak ne bi mogel biti udeleženec v postopku pred Ustavnim sodiščem, je bilo treba že iz tega razloga njegov predlog za obnovo postopka.

C.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Franc Testen

U-I-53/99

13. 11. 2000

Na podlagi 47. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98) izdajam

P O P R A V N I S K L E P

V sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-53/99-3, U-I-121/97 z dne 26. 10. 2000 se na koncu zadnjega stavka 6. točke obrazložitve dopiše beseda "zavreči".

O b r a z l o ž i t e v

Ustavno sodišče je ugotovilo, da v zadnjem stavku 6. točke obrazložitve sklepa št. U-I-53/99-3, U-I-121/97 z dne 26. 10. 2000 manjka glagol. Gre za očitno pisno pomoto, zaradi katere v navedenem delu besedila manjka beseda "zavreči". Zato predsednik Ustavnega sodišča na podlagi 47. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije izdaja ta sklep.

Franc Testen