Jedro

Za veljavnost menice zadošča, da je na menici podpis trasanta, ne glede na to, ali gre za pravno ali fizično osebo, in da je podpis dan pod besedilom. Zadošča, da je iz podpisa možno ugotoviti, ali gre za fizično ali pravno osebo, ki je kot taka mogoča. Trasat je tako lahko naveden kjerkoli na licu menice (tudi na t. i. talonu), neveljaven oz. nedovoljen je le njegov zapis na hrbtni strani menice. Označba pravne osebe mora biti čitljiva, ni pa nujno, da je natančna. V konkretni zadevi je na talonu menice odtisnjena štampiljka pravne osebe, poleg nje je tudi lastnoročni podpis (zanj se šteje, da gre za podpis zakonitega zastopnika) ter pristavek „akceptiram“.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo upnikov predlog z dne 3. 11. 2011 za izvršbo na podlagi priložene menice.

2. Zoper sklep se je zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava pravočasno pritožil upnik. V pritožbi navaja, da je potrebno upoštevati, da je bila menica izdana kot bianko menica, le tak pa je bil tudi bianko akcept. V predmetni zadevi gre za trasirano bianko menico oziroma sedaj, ko je izpolnjena, za trasirano menico. Na licu menice je zapis „akceptiram“ ter žig dolžnika, ob žigu pa podpis zakonitega zastopnika. Po stališču teorije in prakse za veljavnost menice zadošča podpis akceptanta na licu menice, v kolikor gre za pravno osebo je potreben še žig. Zakon o menici ne določa, da morata biti ob žigu in podpisu zakonitega zastopnika naveden še pripis „zakoniti zastopnik“ ter „ime in priimek“ le tega, da gre za veljavno menično zavezo. Stališče dr. Petra Grilca in Miha Juharta namreč je, da trasat ni nujno naveden v besedilu menice in ponavadi najdemo njegov naslov levo pod njim. Zadostuje, da je le-ta razpoznaven iz imena fizične ali pravne osebe ali iz firme. Predložena menica vsebuje navedbo trasata, in sicer na levi strani lica menice, kjer je žig družbe K. D. d.o.o., in podpis zakonitega zastopnika S. K. s pripisom „akceptiram“, zaradi česar so izpolnjeni pogoji akcepta. Zoper dolžnika K. D. d.o.o je tako predlog za izvršbo utemeljen. Dolžnik S. K. pa je bianko menico podpisal kot trasat, pooblastilo za izpolnitev in vnovčitev menice pa kot porok, zato je predlog za izvršbo utemeljeno vložen tudi zoper njega. Glede na navedeno predlaga, da se pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter dovoli predlagana izvršba.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je izpodbijano odločitev preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

5. Po oceni sodišča druge stopnje je pravna presoja prvostopenjskega sodišča, da priložena menica ne vsebuje vseh obveznih sestavin po Zakonu o menici (v nadaljevanju ZM) in tako ne predstavlja ne trasirane menice (ker ne vsebuje navedbe trasata) in ne lastne menice (ker ne vsebuje nepogojne obljube plačila) zmotna. Po 1. členu ZM mora trasirana menica obsegati 1) označbo, da gre za menico, zapisano v samem besedilu listine v jeziku, v katerem je menica sestavljena; 2) nepogojno nakazilo, naj se plača določena vsota denarja; 3) ime tistega, ki naj plača – trasata; 4) navedbo dospelosti; 5) kraj, kjer je treba plačati; 6) ime tistega, kateremu ali po čigar odredbi je treba plačati – remitent, 7) navedbo dneva in kraja izdaje menice ter 8) podpis tistega, ki je izdal menico – trasanta.

6. Na priloženi listini na prilogi A1 je jasno označeno, da gre za menico, določeno je nepogojno nakazilo, naj se plača vsota 488.657,11 SIT oziroma 2.039,13 EUR, navedeno je ime tistega, ki naj plača (ime trasata: K. D. d.o.o. s podpisom), navedena je dospelost (dne 25. 10. 2011), kraj plačila je kraj domiciliata (PB Slovenije d.d.), označeno je ime remitenta (M., d.d.), navedena sta dan in kraj izdaje menice (D., 27. 3. 2001) in listina je podpisana v rubriki trasanta. Podpis trasanta – podpis je lastnoročen, kot to za fizično osebo zahteva zakon (faksimile podpisa ni dovoljen). Za veljavnost menice zadošča, da je na menici podpis trasanta, ne glede na to, ali gre za pravno ali fizično osebo, in da je podpis dan pod besedilom (podpis mora biti na licu menice, praviloma je spodaj desno, pod meničnim besedilom, lahko je tudi ne sredini menice, vendar vedno pod meničnim besedilom). Pri tem ni bistveno, ali takšna oseba dejansko obstaja in ali je podpis tudi resničen. Zadošča, da je iz podpisa možno ugotoviti, ali gre za fizično ali pravno osebo, ki je kot taka mogoča. Pri podpisovanju fizičnih oseb se zaradi prakse in preprečevanja sporov sicer priporoča, da podpisnik ob svojem podpisu napiše čitljivo svoje ime, priimek in naslov, vendar to ni pogoj za veljavnost podpisa (tako dr. Šime Ivanjko, Zakon o menici s komentarjem, GV Založba, strani od 68 do 70). V zvezi z navedbo trasata je sodišče prve stopnje sicer pravilno ugotovilo, da menica ni izpolnjena v rubriki, kjer obrazec predvideva vpis trasata, vendar sodišče druge stopnje ugotavlja, da to za samo veljavnost menice ni bistveno. Trasat je tako lahko naveden kjerkoli na licu menice (se pravi tudi na t. i. talonu), neveljaven oziroma nedovoljen je torej le njegov zapis na hrbtni strani menice. Trasatovo ime mora biti zapisano tako, da ga je možno prepoznati in ga identificirati. Označba pravne osebe mora biti čitljiva, ni pa nujno, da je natančna. V konkretni zadevi je na talonu menice odtisnjena štampiljka pravne osebe K. D. d.o.o., poleg nje je tudi lastnoročni podpis (zanj se šteje, da gre za podpis zakonitega zastopnika) ter pristavek „akceptiram“. Akcept oziroma sprejem menice je pisna izjava trasata na menici, s katero se ta samostojno zaveže, da bo plačal ob njeni dospelosti menično vsoto. Akcept da torej trasat, ki se od takrat naprej imenuje tudi akceptant. Glede na navedeno sodišče druge stopnje zaključuje, da so podane vse bistvene sestavine trasirane menice po zgoraj citiranem členu.

7. Sodišče druge stopnje je tako zaključilo, da je podan uveljavljeni pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava, zato je pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje presodi še, ali so izpolnjeni tudi vsi ostali procesni in materialni pogoji za izdajo sklepa o izvršbi ter ponovno odloči o predlogu za izvršbo.

8. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).