Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožba, vložena po poteku trideset dni od vročitve upravnega akta s katerim je bil postopek končan, je prepozna.
Prvostopenjski organ je v skladu z določbo petega odstavka 29. člena ZENDMPE pravilno štel, da tožnika soglašata s potekom meje, kot je bila označena z mejniki na podlagi mejne obravnave, ker tožnika sodnega postopka ureditve sporne meje nista sprožila.
Tožba A.A. se zavrže. II. Tožba B.B. se zavrne.
Upravni organ je z izpodbijano odločbo v 1. točki izreka odločbo št. 90312-2270/2003-8 z dne 8. 12. 2009 odpravil in nadomestil s to odločbo; v 2. točki izreka ugotovil, da so meje med parcelo 675/5 in sosednjimi parcelami 673, 675/4 in 675/7 v katastrski občini … urejene ter potekajo med navedenimi parcelami po zemljiškokatastrskih točkah tako, kot so navedene v grafičnem prikazu ter so označene poudarjeno. V obrazložitvi je navedel, da odloča v ponovljenem postopku, ki se je pričel na podlagi 19. 12. 2003 s strani A.A. in B.B. vložene zahteve za uvedbo postopka ureditve meje za parcelo 675/5, kateri sta priložila elaborat, ki je bil izdelan po določbah Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (ZENDMPE) in Pravilnika o urejanju in spreminjanju mej parcel ter evidentiranju mej parcel v zemljiškem katastru (Pravilnik). V ponovnem postopku je organ podatke postopka ureditve meje ponovno preučil. Po določbi 15. člena ZENDMPE se meje v upravnem postopku ureditve meje urejajo na podlagi soglasja lastnikov in na podlagi podatkov zemljiškega katastra. Sodelovali so kot stranke lastniki parcel 675/7, 673, 675/5 in 675/4. Po preizkusu zahteve, v skladu s 25. členom ZENDMPE, geodetska uprava te ni zavrnila oziroma zavrgla. Na mejni obravnavi dne 28. 10. 2002 so bili prisotni vsi lastniki parcel (razen C.C. in D.D.) ter so se z ureditvijo mej, kot so bile označene z mejniki strinjali ter to potrdili s svojimi podpisi na zapisniku. C.C. in D.D. sta podali izjavo, da se strinjata z ureditvijo meje, kot je bila označena z mejniki na mejni obravnavi. Nadalje ugotavlja, da je bila B.B. na dan mejne obravnave 28. 10. 2002 lastnica parcele 675/5. Dne 13. 6. 2008 in dne 25. 8. 2008 pa je postala še lastnica parcele 675/7, ki je sosednja parceli 675/5. V postopku se je urejala meja tudi med njima. Ker je na mejni obravnavi podpisala B.B. strinjanje s potekom meje med parcelo 675/5 in sosednjo 675/7, geodetska uprava zaradi spremembe lastništva na parceli 675/7 B.B. ni vabila k ponovnemu izjavljanju o strinjanju z ureditvijo meje. Na navedenih podlagah je geodetska uprava izdala odločbo z dne 8. 12. 2009, zoper katero sta A.A. in B.B. vložila pritožbo. Ob reševanju pritožbe pa je prvostopni organ ugotovil, da je pritožba utemeljena, saj sta A.A. in B.B. z dopisom z dne 21. 6. 2005 preklicala podpis v elaboratu za mejno črto med parcelo 675/5 in 675/4. Iz elaborata zemljiškokatastrske meritve tako izhaja, da meja ni bila nesporno ugotovljena. Zaradi navedenega dejstva je organ razpisal ustno obravnavo. Iz zapisnika z dne 17. 3. 2010 je razvidno, da so se ustne obravnave udeležile vse stranke (z izjemo C.C.). Vse ostale razen A.A. in B.B. so izjavili, da se z ureditvijo mej, kot so bili označeni z mejniki na mejni obravnavi, strinjajo ter so to potrdili s svojimi podpisi na zapisniku. Za stranko C.C. pa organ ugotavlja, da se je strinjala z ureditvijo meje, kot je bila označena z mejniki na mejni obravnavi, na podlagi izjave z dne 5. 5. 2004. Na ustni obravnavi je geodetska uprava A.A. in B.B. tudi seznanila z možnostjo umika zahteve za ureditev meje, vendar zahteve nista umaknila ter izjavila, da se z ureditvijo mej, kot so bile označene z mejniki na mejni obravnavi, ne strinjata ter sta to potrdila s svojima podpisoma na zapisnik. Po ustni obravnavi ostaja meja še naprej sporna. Zato je geodetska uprava lastnikoma parcel 675/5 in 675/7, v skladu z 29. členom ZENDMPE poslala dne 7. 4. 2010 pisni poziv, da v roku 30 dni od prejema oziroma vročitve poziva pri pristojnem sodišču sprožita sodni postopek ureditve meje in o tem obvestita geodetsko upravo, ter hkrati tudi predložita dokazilo, da je bil sodni postopek sprožen. Pozvana lastnika v postavljenem roku nista sprožila sodnega postopka, zato se v skladu z 29. členom ZENDMPE šteje, da soglašata z ureditvijo meje, kot je bila označena z mejniki na mejni obravnavi.
Drugostopni organ je pritožbo tožnikov zavrnil, v obrazložitvi pa se je strinjal z razlogi prvostopnega organa.
Tožnika v tožbi navajata, da ostajata pri istem kot v pritožbi. Pri ponovni odmeri parc. št. 675/4 lastnikom …, ki so zavedli geometra tako, da je odmeril še pot del 54 m2 od skupaj 152 m2 – 675/6 pot kot je bilo 1972 leta. Drugi lastniki so del dohoda znižali – utežen dovoz. B.B. je domačinka ter želi prvotno stanje, del poti 54 m2 kot lastnik, kot solastnik? Enkrat je bilo na tem sodišču. Težava je pri uvozu pred garažo, enota 3c je delno na parceli tožnikov in toliko zahteva pred vhodom na dvorišče. Tudi sam kot solastnik A.A. Verjetno bo potreben ogled sodišča na terenu v naravi, da ne bi hodil E.E. in A. Za vse je povod manjkajočih 54 m2 pot do 475/5 kot je bilo. Tako tudi prevara lastnice F.F. pokojna 1986 leta. Dolgo časa je tožnikova enota bila kot prva 3c, povsod 15 – 20 let, to na starih prvih papirjih vidno. Ni pa ta enota temelj – zid točno na meji med 675/4 in 675/5, zato zamiki, bili, razen garaže vzdolž 673 do vogala, da malo notri, ker ni bilo original mejnih mejnikov, so neki kamni še danes + na ograji 2x vklesano z dletom. Pri zaprositvi potrditev mejnih točk v letu 2003, med navzočimi ni bila C.C. niti po pri geodetih, toliko vmes za 675/7 potrebna obnova garaže. … prvim lastnikom na parceli 675/4, celo posodili naš načrt – komplet od enote, da zaobrnili, videti bili prijazni. Po izkazu kot hinavci in goljufi. Hitra pozidava, da še elektriko + vodo iz naših vodov. Pošto niso dobivali in vztrajali do številke 3c, a si to pridobili … in sprememba povsod, ko so zaprosili po 2000 letu za hišno številko so dobili 3d. Osebno na geodetski – izpad kot bi iz nebes padli. Za pot 54 m2 je dobil odgovor, da … dali izjavo, da ne rabi za pot, ali dohod iz … za vse, zato pa geodete za izmero potrditev mejnikov razlika med enotami in deli poti 54 m2, vse to v popravek za mir. Več kot 8 let poslušajo ropot novih lastnikov na in okoli enote in v isti za prost prehod so slike ovire. Ostali so vztrajni, prostora je premalo za tak promet. Upravičeni do zahteve ter popravkov so se tudi pisale nove zaveze in zgodovina. Iščejo mir. Advokati neradi zastopajo stranke v geodetskih postopkih. Prilagata priloge slike ter dopise. Smiselno predlagata odpravo prvostopne odločbe.
Stranke z interesom v tem postopku G.G., H.H., I.I. in J.J. so na tožbo odgovorili in navedli, da tožbe niti ne morejo prebrati, zato ne razumejo kaj želi. Pot, parcelo 675/6 so uredili na lastne stroške, kot je predvideno v projektu. Po dogovoru so jo umaknili s parcele lastnikov …, tako da poteka po zemljišču, ki je vrisan in po katerem dejansko mora potekati. Kar zadeva mejo pa za njih ni bila sporna in poteka tako, kot so jo dobili v priloženi dokumentaciji ob nakupu nepremičnine. Meje ostalih sosedov pa niso preverjali. Kot je razvidno iz želja tožnika želita pridobiti dele tuje nepremičnine v svojo korist. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravne spise.
K točki I: Sodišče je tožbo A.A. zavrglo iz naslednjega razloga: Po določbi prvega odstavka 28. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) je tožbo treba vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. V obravnavani zadevi je bil postopek končan z odločbo drugostopnega upravnega organa opr. št. 3532-236/2010-2 z dne 21. 9. 2011, ki jo je tožnik A.A. prejel 3. 10. 2011, kot izhaja iz priložene povratnice v upravnem spisu. Rok za vložitev tožbe se je zato do vložitve tožbe dne 9. 11. 2011, ko sta tožnika vložila tožbo priporočeno na pošto, kar se šteje za dan prejema pri sodišču, že iztekel. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, po kateri sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da je bila vložena prepozno.
K točki II: Tožba B.B. ni utemeljena.
Kot izhaja iz obrazložitve tožene stranke, se meje pred geodetskim organom uredijo na podlagi soglasja lastnikov in na podlagi podatkov zemljiškega katastra - tretji odstavek 15. člena ZENDMPE. Drugače kot poteka meja po podatkih zemljiškega katastra, se v upravnem postopku lahko uredijo meje le s tako imenovano izravnavo meje (56. člen ZENDMPE), ob soglasju lastnikov in če meja v naravi poteka tako, da je onemogočena oziroma otežena uporaba ali obdelava zemljišča, kar pa je omejeno z določeno površino. Potek katastrske meje pokaže na mejni obravnavi geodet (21. člen ZENDMPE). Na podlagi elaborata ureditve meje preveri ureditev meje in izvedbo postopka geodetska uprava (19., 23., 25. in 26. člen ZENDMPE). Če se tudi po ustni obravnavi pred geodetskim organom lastnik ne strinja z mejo, ki je bila označena z mejniki na podlagi mejne obravnave, ga upravni organ pozove, da sproži sodni postopek za ureditev meje. Če tega ne stori, se šteje, da soglaša s prej opisanim potekom meje (29. člen ZENDMPE).
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da je meja med parcelo št. 675/5, ki je v lasti tožnikov in ostalimi, tudi po izvedeni ustni obravnavi ostala sporna. Prvostopni upravni organ je zato v skladu z določbo 29. člena ZENDMPE pisno pozval tožnika (poziv k sprožitvi sodnega postopka 7. 4. 2010), da v 30 dneh sprožita sodni postopek ureditve meje in o tem obvestita prvostopni organ ter mu predložita potrdilo o sprožitvi le-tega (B.B. prejela 19. 4. 2010; A.A. 12. 4. 2010). Pravilno sta bila tudi opozorjena na posledice, ki sledijo, v kolikor sodnega postopka ne bosta sprožila.
Tožnika kljub temu, da se nista strinjala z mejo, ki jo je označilo geodetsko podjetje na mejni obravnavi ter da je meja ostala sporna tudi po opravljeni ustni obravnavi pred prvostopnim organom, v roku nista sprožila sodnega postopka ureditve meje, čeprav ju je prvostopni organ k temu pravilno pozval in tudi opozoril na posledice nesprožitve, kar tožnika v tožbi ne zanikata.
Ker ni sporno, da tožnika sodnega postopka ureditve sporne meje nista sprožila, je prvostopni organ v skladu z določbo petega odstavka 29. člena ZENDMPE pravilno štel, da tudi onadva soglašata s potekom meje, kot je bila označena z mejniki na podlagi mejne obravnave. Glede na navedeno niso relevantni nobeni tožbeni ugovori, ki jih tožnika oziroma tožnika B.B. navaja v tožbi.
Glede na navedeno je sodišče tožbo B.B. zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.