Jedro

Iz sodnih odločb med drugih izhaja, da tožnik ni izkazal bistveno spremenjenih okoliščin glede zmožnosti plačevanja preživnine, kot tudi ne bistveno spremenjenih okoliščin na strani nasprotne udeleženke (matere mladoletnih otrok) ali bistveno nižjih potreb preživninskih zavezancev, kar je podrobneje pojasnjeno. Med drugim je navedeno, da niso bile ugotovljene nižje potrebe otrok, temveč so se te z vstopom mladoletne Č. Č. v šolo in posledično dvigom prispevka za vrtec za A. A. povečale. Posledično tudi ugotovljeni višji dohodki matere mladoletnih otrok C. C. ne predstavljajo bistvene okoliščine, ki bi utemeljevale morebitni predlog za znižanje preživnine.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1.Organ za BPP je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP) z dne 3. 5. 2024. V obrazložitvi je navedel, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP za še neuveden postopek zaradi znižanja preživnine. Organ je o prošnji enkrat že odločal in jo zavrnil, tožnik je zoper navedeno odločitev vložil tožbo v upravnem sporu. Sodišče je s sodbo, I U 1277/2024-16 z dne 30. 9. 2024, tožbi ugodilo, odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo organu v ponovni postopek, ker plačevanje preživnine za dve mladoletni osebi ni bilo ustrezno upoštevano. V ponovljenem postopku je organ za BPP pozval tožnika na dopolnitev prošnje, čemur je tožnik sledil. Uvodoma je organ za BPP ugotovil, da tožnik ne dosega dohodkovnega cenzusa (13. in 14. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči, ZBPP). V nadaljevanju je ugotavljal, ali tožnik izpolnjuje t.i. subjektivni pogoj za dodelitev BPP po 24. členu ZBPP. Za to je vpogledal v spis, II N 161/2022 Okrožnega sodišča v Novem mestu, ki se je vodil na predlog tožnika zaradi spremembe stikov in znižanja preživnine. Tožnikov predlog je bil pravnomočno zavrnjen s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, II Cp 999/2023 z dne 8. 6. 2023. Tožnik kljub opozorilu organa za BPP na 197. člen Družinskega zakonika (DZ) ni navedel bistveno spremenjenih okoliščin od okoliščin v zadevi, II N 161/2022, zaradi česar je zadeva, za katero prosi za dodelitev BPP, očitno nerazumna in tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh. Pri tem je organ tudi upošteval, da je bil predlog tožnika za znižanje preživnine pravnomočno zavrnjen v juniju 2023, kar pomeni, da je prošnjo za pravno pomoč vložil še pred potekom enega leta, ne da bi se pri tem okoliščine, ki vplivajo na spremembo preživnine, bistveno spremenile. Bistveno spremembo ne predstavlja vstop mld. A. A. v šolo, prav tako ne obvestilo o svetovani napotitvi k pooblaščenemu specialistu MDPŠ. Bistveno spremembo okoliščin bi predstavljala npr. izguba zaposlitve tožnika.

2.Tožnik je v tožbi navedel, da vsebina in zneski (regres) v odločbi niso odraz realnega stanja, oziroma so upoštevani nepravilno. Stroški, za katere plačuje preživnino, ne obstajajo. Tožnik je v osebnem stečaju, kljub temu se upošteva dohodek, katerega ne prejema. Štiri leta že poteka izvršba zaradi neplačane preživnine, ne prejema nobenega dodatka, ne stroškov za prevoz in malico. V zadnjem letu je njegov dolg vsak mesec večji za 100 oziroma 120 EUR. To je razvidno tudi iz plačilnih list. Sklep o določitvi preživnine ustvarja razlike in diskriminira večino udeležencev. Predlagal je, da sodišče odločbo razveljavi (pravilno: odpravi), pri čemer poziva, naj o tem odloča drugo sodišče, saj v delo sodišča v Novem mestu ne verjame oziroma ne zaupa. Problematiko povzroča tudi medsebojno poznanstvo med B. B. (to je mati C. C.) in sodnimi uslužbenkami. Več kot očitno je, da odločitve niso pristranske, niti objektivne, ne upoštevajo okoliščin in ne sledijo zakonodaji. Družinski zakonik terja enakopravno obravnavo.

3.Toženka odgovora na tožbo ni podala, posredovala je upravne spise.

Odločitev sodišča

4.Tožba ni utemeljena.

5.V primeru gre za vprašanje zakonitosti odločitve organa za BPP o zavrnitvi tožnikove prošnje z dne 3. 5. 2024.

6.Organ za BPP je svojo odločitev utemeljil na podlagi 24. člena ZBPP.

7.Po 24. členu ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da: - zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in - je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj, oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

8.V obravnavanem primeru pogoj, da je podan verjetni izgled za uspeh, tudi po presoji sodišča ni izkazan. Z izpodbijano odločbo je organ za BPP utemeljeno zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP, saj tožnik ob upoštevanju 197. člena DZ in izdanega sklepa Okrožnega sodišča v Novem mestu, II N 161/2022 z dne 15. 2. 2023, v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, IV Cp 999/2023 z dne 8. 6. 2023, ne more pričakovati, da bo uspešen z uveljavitvijo predloga za znižanje preživnine.

9.Po prvem odstavku 197. člena DZ sodišče na zahtevo ali predlog upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Po ustaljeni sodni praksi morajo biti te spremenjene okoliščine bistvene, manjše spremembe potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca ne zadoščajo za spremembo višine preživnine

1Npr. VSM sklep III Cp 2/2023 z dne 09.02.2023, VSL sklep IV Cp 1998/2022 z dne 11.01.2023, VSL sklep IV Cp 1545/2022 z dne 03.11.2022;

2Npr. sklep, III Cp 951/2023 z dne 19. 12. 2023, idr.

3Stranka lahko zahteva izločitev uradne osebe iz razlogov naštetih v 35. členu tega zakona, lahko pa tudi, kadar druge okoliščine vzbujajo dvom o njeni nepristranosti. Pri tem mora stranka navesti okoliščine, zaradi katerih je po njenem mnenju podan kakšen razlog za izločitev (prvi odstavek).

4Komentar ZUP, urednika Polonca Kovač, Erik Kerševan, Uradni list RS, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2020, 1. knjiga, str. 313;

5Po 52. členu ZUS-1 lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji (oziroma edini stopnji - op. sod.) postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta.

10.Tožnik je v svoji prošnji za BPP (smiselno enako ponavlja tudi v tožbi) kot razlog za vložitev predloga za znižanje preživnine navedel, da preživnina vsebuje stroške, ki so popolnoma odveč (vrtec, negovalna sredstva, dodatni stroški zaradi dermatitisa), da ima mati otrok bistveno višje prihodke, da je prišlo ponovno do izvršb in, da sprememba zaposlitve predstavlja dodatno problematiko za tožnika.

11.V zvezi s tem se sodišče najprej sklicuje na razloge organa za BPP in sicer, da je bil (prejšnji oziroma zadnji) predlog tožnika za znižanje preživnine pravnomočno zavrnjen s sklepom, II N 161/2022 z dne 15. 2. 2023, v zvezi s sklepom, IV Cp 999/2023 z dne 8. 6. 2023. Iz teh sodnih odločb med drugih izhaja, da tožnik ni izkazal bistveno spremenjenih okoliščin glede zmožnosti plačevanja preživnine, kot tudi ne bistveno spremenjenih okoliščin na strani nasprotne udeleženke (matere mld. otrok) ali bistveno nižjih potreb preživninskih zavezancev, kar je podrobneje pojasnjeno. Med drugim je navedeno, da niso bile ugotovljene nižje potrebe otrok, temveč so se te z vstopom mld. Č. Č. v šolo in posledično dvigom prispevka za vrtec za A. A. povečale. Posledično tudi ugotovljeni višji dohodki matere mld. otrok C. C. ne predstavljajo bistvene okoliščine, ki bi utemeljevale morebitni predlog za znižanje preživnine.

12.Tožnikovih pavšalnih navedb, da preživnina vsebuje stroške, ki ne obstajajo, oziroma, da vsebina in zneski (regres) tožnika niso odraz realnega stanja, sodišče tako ne more upoštevati. V kolikor pa tožnik s tem uveljavlja napačno ugotovljeno dejansko stanje v zvezi z njegovim materialnim položajem, pa je treba še dodati, da je organ za BPP, upoštevajoč podatke spisa in opravljene poizvedbe, ugotovil, da tožnik pogoj za dodelitev BPP po 13. členu ZBPP izpolnjuje, tj. da tožniku zaradi izvršbe preživnin mesečno od plače ostaja znesek, ki ne dosega dohodkovnega cenzusa in da ne presega premoženjskega cenzusa (str. 3, tretji odstavek, izpodbijane odločbe).

13.Tožnik v tožbi kot dodatno tudi uveljavlja, da je v osebnem stečaju, kar pa - kot je pojasnil tudi že organ za BPP v svoji odločbi - na zmožnost plačila preživninske obveznosti kot prednostne terjatve ne vpliva, nižja preživnina pa tudi ne bi pripomogla k večjemu razpoložljivemu dohodku tožnika glede na njegovo zakonsko ureditev (sklep, IV Cp 999/2023 z dne 8. 6. 2023).

14.Kot zaključno tožnik še izpostavlja poznanstvo med B. B. (materjo C. C.), ki je bila vročevalka na sodišču, in sodnimi uslužbenkami na sodišču v ..., smiselno torej uveljavlja, da bi obstajali razlogi za izločitev uradne osebe iz odločanja za dodelitev BPP. Uvodoma sodišče tožniku pojasnjuje, da so razlogi za izločitev podani v 37. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP. Te razloge bi moral po stališčih pravne teorije in sodne prakse tožnik uveljavljati takoj, ko izve za okoliščine, vendar najpozneje do izdaje odločbe. To pomeni, da jih ne more prvič uveljavljati pred naslovnim sodiščem s tožbo v upravnem sporu, temveč bi jih moral uveljavljati že v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe. Ker tožnik tako ni ravnal, gre za tožbeno novoto, ki je sodišče ne more upoštevati. Ob tem sodišče še pripominja, da zgolj pavšalna navedba o poznanstvu med materjo C. C. B. B. in sodnimi uslužbenkami na sodišču v ... za uspešno uveljavljanje izločitvenega razloga pristranosti po oceni sodišča ne zadošča.

15.Kršitev ustavnih pravic (zatrjevanje neenakopravnega obravnavanja v nepravdnih postopkih po DZ) pa tožnik uveljavlja na povsem pavšalni ravni in teh navedb sodišče že iz tega razloga ne more vsebinsko obravnavati.

16.Glede na navedeno je sodišče (in ker hkrati ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti) tožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

17.Sodišče je odločilo brez oprave glavne obravnave, ker je šlo v zadevi za vprašanje uporabe materialnega prava oziroma ker relevantna dejstva v tem primeru niso bila sporna (da je tožnik v osebnem stečaju, da zoper tožnika tečejo postopki izvršbe, da regres ni bil upoštevan, ker je bil celoten znesek odtegnjen za namen plačila preživnine za oba otroka, idr.) (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

-------------------------------

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 13, 14, 24

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 197

Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 37

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.