Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Bistveno je, da se sodnice civilnega oddelka tega sodišča vsakodnevno srečujejo in občasno posvetujejo. Tako razmerje med sodnicami, ki velja tudi za razmerje med sodnico, ki ji je bila zadeva dodeljena v sojenje in sodnico A.A., bi tudi po presoji Vrhovnega sodišča lahko povzročila pri strankah postopka in v javnosti dvom v nepristranskost sojenja pred tem sodiščem.
Za odločanje v zadevi se določi Okrajno sodišče v Novi Gorici.
1. Vrhovno sodišče je s sklepom I R 175/2018 z dne 6. 12. 2018 krajevno pristojnost preneslo na Okrajno sodišče v Kopru. Tako je odločilo zato, ker obravnavana pravda izvira iz napake, ki jo je storilo krajevno pristojno sodišče v izvršilnem postopku, kar pomeni drug tehten razlog v smislu določbe 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP); v nasprotnem primeru bi namreč moralo Okrajno sodišče v Piranu vsaj posredno odločati tudi o svoji napaki, kar bi lahko pri strankah postopka in v javnosti vzbudilo dvom v njegovo nepristranskost. 2. Okrajno sodišče v Kopru, pri katerem se zadeva vodi pod opr. št. P 286/2018, je podalo predlog za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Predlog utemeljuje z okoliščinami, da sodnica A. A., ki je vodila izvršilni postopek pri Okrajnem sodišču v Piranu, sodniško funkcijo sedaj opravlja na civilnem oddelku Okrajnega sodišča v Kopru, da je toženka (pravilno tožnica) svoje proteste izpred sodne stavbe v Piranu preselila pred sodno stavbo Okrajnega sodišča v Kopru, da se vse sodnice civilnega oddelka Okrajnega sodišča v Kopru vsakodnevno srečujejo in občasno posvetujejo, saj imajo svoje pisarne v istem nadstropju in v neposredni bližini, kar vse bi lahko pri strankah postopka in v javnosti vzbudilo dvom v nepristranskost postopanja in odločanja tega sodišča. 3. Predlog je utemeljen.
4. Po 67. členu ZPP lahko Vrhovno sodišče določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v določeni zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Drug tehten razlog v smislu navedene zakonske določbe je tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča. Ta naj izključi okoliščine, ki bi, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, lahko omajale zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh, ter zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.
5. Okoliščina, da tožnica protestira pred stavbo, v kateri ima poslovne prostore Okrajno sodišče v Kopru, sama zase ne pomeni tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti. Prav tako tudi ne sama zase okoliščina, da zdaj na tem sodišču sodniško funkcijo opravlja sodnica, ki je vodila sporni izvršilni postopek, temveč tak razlog pomenijo ostale v predlogu zatrjevane okoliščine: da se sodnice civilnega oddelka tega sodišča vsakodnevno srečujejo in občasno posvetujejo. Tako razmerje med sodnicami, ki velja tudi za razmerje med sodnico, ki ji je bila zadeva dodeljena v sojenje, in A. A., bi tudi po presoji Vrhovnega sodišča lahko povzročila pri strankah postopka in v javnosti dvom v nepristranskost sojenja pred tem sodiščem. (Slednjemu je bila zadeva s sklepom I R 175/2018 z dne 6. 12. 2018 dodeljena z argumentom, da z napako, ki se je pripetila Okrajnemu sodišču v Piranu, nima nobene zveze, kar pa od predodelitve sodnice A. A. na to sodišče ne velja več.)
6. Vrhovno sodišče je zato predlogu ugodilo in za odločanje v zadevi določilo Okrajno sodišče v Novi Gorici.