Jedro

Po 33. točki 3. člena ZPrCP je prehitevanje vožnja mimo drugega udeleženca cestnega prometa, ki se premika v isti smeri po prometnem pasu ali delu smernega vozišča, ki je namenjen prometu. Pri tem pa je treba upoštevati, da je v konkretnem primeru šlo za avtocesto, na kateri vozila večkrat stojijo v zastoju. Vsa tovorna vozila na voznem pasu so bila namreč namenjena v isto smer kot storilec, v kolono na voznem pasu jih je zaradi izrednih razmer razporejala policija, zato ni šlo za obvoz ovire na cestišču (kar je bistveni element "vožnje mimo" po 53. členu ZPrCP). Očitno pa so se vozila tudi dejansko premikala, sicer se storilec (ko ga je zaustavila policija) ne bi mogel vključiti v to kolono. Zaključek, da je šlo za prehitevanje, je na podlagi povedanega pravilen.

Izrek

I.Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II.Storilec mora plačati sodno takso za pritožbo v znesku 60,00 EUR.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Postojni kot neutemeljeno zavrnilo storilčevo zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog Policijske postaje Sežana št. 5001200730810 z dne 19. 1. 2024.

2.Zoper sodbo se storilec pritožuje. Sodišče ni odločalo o pravočasno podanem dokaznem predlogu, da se pridobijo posnetki nadzornih kamer predmetnega odseka avtoceste. V predmetni zadevi namreč ni šlo za prehitevanje, ampak za vožnjo mimo stoječih vozil po prehitevalnem pasu. Na predmetnem odseku ni prometnega znaka, ki bi prepovedoval vožnjo tovornih vozil po prehitevalnem pasu. Na avtocesto se je priključil v Sežani in tam ni bilo nobenih prometnih znakov o kakršnikoli zapori za tovorna vozila niti ni bilo Darsovih vozil z opozorilnimi tablami. Policija ga je ustavila na uvozu na avtocesto iz počivališča, do novega prometnega znaka za prepoved prehitevanja pa je bilo še okrog 200 metrov. Torej ne gre za prekršek.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Očitana kršitev postopka ni podana. Da so policisti tovorna vozila zaradi prepovedi vožnje za tovorna vozila izločali iz prometa in jih usmerjali na odstavni in nato še na vozni pas, ni sporno. Zato sodišču ni bilo treba pridobiti posnetkov nadzornih kamer.

5.Napačno ali nepravilno ugotovljeno dejansko stanje ni dopusten pritožbeni razlog za pritožbo zoper sodbo o zahtevi za sodno varstvo (drugi odstavek 66. člena Zakona o prekrških, v nadaljevanju ZP-1). To pomeni, da je pritožbeno sodišče na dejanske ugotovitve v sodbi vezano. Sodišče prve stopnje je tako ugotovilo, da je kršitelj peljal po prehitevalnem pasu in prehiteval vozila, ki so bila na voznem pasu, da je prepoved prehitevanja za tovorna vozila nad 7,5 ton veljala na celotnem odseku in da je bil znak pravilno postavljen.

6.Ob takem dejanskem stanju je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo. Pravilno je tako odgovorilo storilcu na očitek, da so vozila na voznem pasu stala in da naj zato ne bi šlo za prehitevanje, temveč za vožnjo mimo. Po 33. točki 3. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPrCP) je prehitevanje, vožnja mimo drugega udeleženca cestnega prometa, ki se premika v isti smeri po prometnem pasu ali delu smernega vozišča, ki je namenjen prometu. Pri tem pa je treba upoštevati, da je v konkretnem primeru šlo za avtocesto, na kateri vozila večkrat stojijo v zastoju. Vsa tovorna vozila na voznem pasu so bila namreč namenjena v isto smer kot storilec, v kolono na voznem pasu jih je zaradi izrednih razmer razporejala policija, zato ni šlo za obvoz ovire na cestišču (kar je bistveni element "vožnje mimo" po 53. členu ZPrCP). Očitno pa so se vozila tudi dejansko premikala, sicer se storilec (ko ga je zaustavila policija) ne bi mogel vključiti v to kolono. Zaključek, da je šlo za prehitevanje, je na podlagi povedanega pravilen. Po osmem odstavku 30. člena ZPrCP smejo vozniki tovornih vozil prehitevati na avtocestah in hitrih cestah le na delih, kjer to ni prepovedano s prometno signalizacijo. V konkretnem primeru je šlo po ugotovitvah sodišča prve stopnje za vožnjo po odseku, za katerega je veljala prepoved prehitevanja za tovorna vozila.

7.Pritožbeno sodišče soglaša tudi z razlogi sodišča prve stopnje glede tega, da izvoz iz počivališča ni križišče. Po določbi 1. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o cestah (v nadaljevanju ZCes-2) so servisne prometne površine1 in cestni priključki nanjo sestavni del avtoceste. Križišče pa je po 32. točki prvega odstavka 2. člena ZCes-2 prometna površina, ki nastane s križanjem ali združitvijo dveh ali več cest. Ker ni šlo za križanje dveh ali več cest, izvoz iz počivališča (ki je sestavni del avtoceste) ne razveljavlja prometnih znakov.

8.Na podlagi povedanega in ker tudi uradni preizkus kršitev ni pokazal, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

9.Pritožnik mora na podlagi 144. člena ZP-1 in taksne tarife 8132 Zakona o sodnih taksah plačati 60,00 EUR sodne takse za pritožbo.

-------------------------------

1Po določbi 60. točke prvega odstavka 2. člena ZCes-2 je počivališče servisna površina.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravilih cestnega prometa (2010) - ZPrCP - člen 3, 3/33, 30, 30/8, 53 Zakon o cestah (2022) - ZCes-2 - člen 2, 2/1, 2/1-1, 32, 32/2 Zakon o prekrških (uradno prečiščeno besedilo) (2006) - ZP-1-UPB3 - člen 66, 66/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.