Jedro

Tožbo, ki jo je vložila mati za svojo hči, je sodišče prve stopnje zavrglo, ker mati ni odvetnik oziroma nima opravljenega pravniškega državnega izpita. Zoper ta sklep se je pritožila hči, ki pa ni bila stranka v postopku, zato je njena pritožba nedovoljena in se zavrže. Zoper sklep zavrženju tožbe bi se morala pritožiti mati.

Izrek

Pritožba A.A. se zavrne.

Pritožba A.B. se zavrže. Izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu sklenilo, da se pritožba A.A., z dne 14. 5. 2012, zoper sklep opr. št. ... z dne 5. 4. 2012, zavrže. Zoper sklep z dne 23. 5. 2012 se pritožujeta A.A. in A.B.. V pritožbi navajata, da je bila tožba z dne 7. 9. 2010 vložena po pooblaščenki, materi A.A. in sicer A.B. in da to tožbo šteje A.A. kot svojo, zato predlagata, da sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo nadaljuje, pri čemer kot tožnico šteje A.A..

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki jih navaja pritožba v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 36/2004 s spremembami), upoštevaje 366. člen ZPP, po uradni dolžnosti tudi glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in glede pravilne uporabe materialnega prava. Pri tem pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, katere pritožbeno sodišče upošteva po uradni dolžnosti.

Predmet pritožbene presoje je sklep sodišča prve stopnje opr. št. ... z dne 23. 5. 2012. Sklep je bil izdan v zvezi s pritožbo A.A. zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 5. 4. 2012, s katerim je sodišče prve stopnje tožbo, ki jo je vložila A.B. za svojo hčerko A.A., zavrglo, ko je ugotovilo, da A.B. ni pravnica in nima opravljenega pravniškega državnega izpita, zaradi tega v skladu s 3. odstavkom 87. člena ZPP ne more biti pooblaščenka za vložitev tožbe za svojo hči A.A.. Zoper ta sklep se je pritožila A.A., sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je pritožbo A.A. zavrglo, saj A.A. ni bila stranka v tistem postopku. Po določbi 1. odstavka 333. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, se zoper sklep izdan na prvi stopnji lahko pritožijo le stranke.

Pritožbeno sodišče zaradi jasnosti nadalje ugotavlja, da je v okviru upravnega postopka pri toženi stranki bil voden postopek v okviru katerega je tožena stranka obravnavala zahtevo A.A., rojene 23. 8. 1979, glede nove odmere družinske pokojnine po pokojnem očetu A.A. A.C.. Družinska pokojnina je bila A.A. priznana po smrti očeta A.C., ki je umrl pri delu dne 1. 12. 1981. Na novo je bila ta pokojnina odmerjena z odločbo z dne 30. 9. 1993 in v okviru te odločitve je bilo odločeno, da se novi odmeri pokojnine, na podlagi upoštevanja osebnega dohodka za delo preko polnega delovnega časa, ki ga je umrli zavarovanec prejel v podjetju X, ne ugodi. Odločitev je bila potrjena tako v pritožbenem postopku, kakor v postopku pred sodiščem prve in druge stopnje (sodba opr. št. ... z dne 9. 9. 1994 in sodba opr. št. ...). A.B. je dne 7. 9. 2010 na sodišču vložila pritožbo na odločbo toženke z dne 30. 7. 2010, s katero je bila zavrnjena pritožba zoper sklep Območne enote ..., s katerim je bilo odločeno, da se zahteva A.A. za novo odmero in izplačevanje družinske pokojnine v višjem znesku zavrže. Sodišče prve stopnje je ob vodenju sodnega postopka na naroku za glavno obravnavo ugotovilo, da A.B., ki je pristopila na narok za glavno obravnavo ni stranka v tem postopku, da nima opravljenega pravniškega državnega izpita in da ne more zastopati A.A. in je v zvezi s tem sklenilo, da se prvi narok za glavno obravnavo ne opravi ter, da se tožba zavrže. Na podlagi v prejšnji točki navedenega dejanskega stanja je potrebno pritožbo A.A. zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 23. 5. 2012 zavrniti, saj je sodišče pravilno odločilo, ko je pritožbo A.A. z dne 14. 5. 2012 zoper sklep o zavrženju tožbe zavrglo, saj A.A. ni bila stranka v postopku v katerem je bila tožba zavržena. V tem postopku je bila stranka A.B., ki se bi lahko pritožila zoper sklep o zavrženju tožbe. A.B. pa ni stranka zoper katero je bil izdan sklep o zavrženju pritožbe A.A. z dne 23. 5. 2012 in je zaradi tega iz istih razlogov potrebno zavreči njeno pritožbo.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo A.A. v skladu z 2. točko 365. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, pritožbo A.B. pa v skladu s 1. točko 365. člena ZPP zavrglo kot nedovoljeno.