Jedro

Pogoje v postopku sodnega depozita postavlja predlagatelj, na te pogoje je sodišče vezano, ko odloča o utemeljenosti predloga nasprotnega udeleženca za izplačilo sodnega depozita.

Nevarnost napačnega načina izpolnitve obveznosti bremeni predlagatelja, ker je predlagatelj določil pogoje in obvestil sodišče prve stopnje, da nasprotni udeleženci niso izpolnili pogojev, ki so bili predpostavka za izplačilo sodnega depozita.

Izrek

Pritožbe se zavrnejo in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog nasprotnih udeležencev za izplačilo sodnega depozita, ker je predlagatelj obvestil sodišče prve stopnje, da nobeden izmed nasprotnih udeležencev ni predložil listine, ki bi potrjevala, da je upravičenec do odpravnine za 48 delnic X in na ta način ni izpolnil pogojev, ki so bili določeni v sklepu sodišča prve stopnje N 380/2012 z dne 26. 2. 2013, na podlagi katerih bi bil upravičen do denarne odpravnine v višini 67.248,00 EUR. Prvo sodišče je sledilo predlogu predlagatelja, ker nevarnost napačnega načina izpolnitve obveznosti bremeni predlagatelja.

2. Prvo nasprotna udeleženka v pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje ni pojasnilo razlogov, na podlagi katerih je ugotovilo, da prva nasprotna udeleženka ni izkazala svojega upravičenja za izplačilo sodnega depozita. V obrazložitvi je zgolj navedlo, da je sledilo navedbam predlagatelja, ker nevarnost napačnega načina izpolnitve obveznosti bremeni predlagatelja. Izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, zato je podana absolutna bistvena kršitev pravdnega postopka. Družba P. d.d. (1) je bila izbrisana iz sodnega registra 17. 2. 1999. Ustanovitelji in delničarji navedene družbe so bili A d.d. v višini 75 %, D. P. v višini 10 %, L. d.o.o. v višini 7,5 %, J. J. v višini 2,5 % in B d.d. v višini 5 %. Lastniki družbe P. d.d. so si v zgoraj navedenem deležu razdelili vso preostalo premoženje družbe, med drugim tudi delnice X, kar izhaja iz sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Srg 2747/98. Ob prenehanju družbe P. d.d. je družbi prenehalo članstvo na borzi in delnice so bile deponirane na njeno ime, zato je bila družba P. d.d. vse do iztisnitve malih delničarjev s strani predlagatelja vpisana na 48 delnicah X kot delničar Ljubljanske borze d.d., ker po takrat veljavni zakonodaji ni bilo možno prenesti delnic X na delničarje izbrisane družbe P. d.d.. Iz navedenih razlogov do prenosa delnic na družbo B d.d. nikoli ni prišlo, čeprav ji je pripadla ta pravica na podlagi sporazuma delničarjev družbe P. d.d. V primeru, da bi bila družba B d.d. še aktivna družba bi svojo pravico lahko dokazala in dosegla izplačilo delnic, ki so ji pripadale po izbrisu družbe P. d.d., podobno kot so svojo pravico izkoristili ostali solastniki družbe P. d.d., kar izhaja tudi iz priloženih dokazov. Družba B d.d. je bila pred iztisnitvijo malih delničarjev izbrisana iz sodnega registra, zato ta pravica pripada njenim pravnim naslednikom. Glede na to, da je družba A d.d. delničar družbe B d.d., ji pripada ustrezen delež delnic X. 3. Drugi in tretji nasprotni udeleženec v pritožbi navajata, da je 81. člen Zakona o trgu vrednostnih papirjev, ki je veljal v času izbrisa družbe P. d.d. določal, da na borzi lahko sodelujejo le člani borze in da so delničarji borze lahko le borzno posredniške družbe in banke, ki so člani borze. Po prenehanju članstva na borzi mora član deponirati delnice borze do njihove prodaje in iz teh delnic ne more več izvrševati nikakršnih pravic. Ob prenehanju družbe P. d.d. je borzno posredniški družbi prenehalo tudi članstvo na borzi in delnice so bile deponirane na njeno ime, zato je bila družba P. d.d. vse do iztisnitve malih delničarjev s strani predlagatelja vpisana na 48 delnicah X kot delničar Ljubljanske borze d.d. Iz navedenih razlogov z 48 delnicami X ni razpolagal nihče od predlagateljev. Ker delnic X na delničarje izbrisane družbe po veljavni zakonodaji ni bilo mogoče prenesti, so ostale v delniški knjigi Ljubljanske borze d.d., ki jo vodi KDD. Do navedenega dejstva se sodišče prve stopnje ni opredelilo, sledilo je le navedbam predlagatelja, da nihče od nasprotnih udeležencev ni upravičen do izplačila sodnega depozita. Ker so bile delnice X kupljene z denarjem P., d.d., katerega so prispevali njeni delničarji, je prav, da si denarno odpravnino za 48 delnic X razdelijo delničarji družbe P. d.d., saj so tudi odgovarjali za obveznosti izbrisane družbe P. d.d. 4. Četrti nasprotni udeleženec v pritožbi navaja, da so nasprotni udeleženci 2. 4. 2014 podpisali dogovor o delitvi denarne odpravnine. Pritožbi se prilagajo tudi overjene izjave drugo, tretje in četrto tožene stranke, da z 48 delnicami X, ki so bile last P. d.d., niso razpolagali od dneva pridobitve do dneva prenosa 21. 5. 2012. Nasprotni udeleženci so menili, da ta izjava ni potrebna, glede na dejstvo, da z delnicami niso mogli razpolagati, saj je bila v registru KDD kot imetnica 48 delnic X vpisana družba P. d.d. Na podlagi 81. člena Zakona o trgu vrednostnih papirjev so na borzi lahko poslovali le člani borze. Po prenehanju družbe P. d.d. je borzno posredniški družbi prenehalo tudi članstvo na borzi in delnice so bile deponirane na njeno ime, zato je bila družba P. d.d. vse do iztisnitve malih delničarjev s strani predlagatelja vpisana na 48 delnicah X kot delničar Ljubljanske borze, d.d. Z navedenimi delnicami delničarji družbe P. d.d. niso mogli razpolagati.

5. Pritožbe niso utemeljene.

6. Po prejemu obrazložene zahteve nasprotnih udeležencev za izplačilo sodnega depozita je predlagatelj obvestil sodišče prve stopnje, da nasprotni udeleženci niso izpolnili pogojev, ki so bili določeni v sklepu sodišča prve stopnje N 380/2012 z dne 26. 2. 2013. Iz navedenega sklepa izhaja, da se sodni depozit v višini 67.248,00 EUR izplača upravičencu, ki bo z ustreznimi listinami izkazal, da je bil v skladu z veljavnimi predpisi po 17. 2. 1999 upravičen pri KDD zahtevati vpis prenosa 48 delnic X z računa imetnika P. d.d. na svoj račun in kateri bo predložil overjeno pisno izjavo, da s temi delnicami od dne pridobitve do dneva prenosa 21. 5. 2012 ni razpolagal. Predlagatelj je alternativno tudi navedel, katere listine so ustrezne: - nalog družbe P. d.d. za prenos 48 delnic X v korist upravičenca; - dogovor med vsemi družbeniki izbrisane družbe P. d.d., da upravičenec pridobi lastninsko pravico na 48 delnicah X; - druga listina o pravnem poslu, s katerim je bilo v ustrezni obliki dogovorjeno, da je upravičenec pridobil lastninsko pravico na 48 delnicah X; - odločbo sodišča ali drugega državnega organa, s katero je bilo pravnomočno odločeno, da se 48 delnic X prenese na upravičenca; - druga listina, iz katere izhaja, da bi upravičenec pri KDD lahko dosegel vpis prenosa 48 delnic X iz računa P. d.d. na svoj račun.

7. Sodišče prve stopnje je pri svoji odločitvi upoštevalo le obrazložene navedbe predlagatelja, da se nasprotni udeleženci niso izkazali kot upniki, ker niso izpolnili pogojev, ki jih je določil predlagatelj za izplačilo sodnega depozita upravičencu. Prvo sodišče je postopalo na tak način tudi iz razloga, ker je (pravilno) štelo, da nevarnost napačnega načina izpolnitve obveznosti bremeni predlagatelja (dolžnika). Sodišče prve stopnje je v navedeni fazi postopka ravnalo pravilno, ko je upoštevalo le trditve in predloge predlagatelja.

8. Položitev stvari pri sodišču je dopustna; če je upnik v zamudi, če je upnik neznan, če se zanesljivo ne ve, kdo je upnik, če se ne ve kje je upnik, ali če je upnik poslovno nesposoben pa nima zastopnika (302. člen Obligacijskega zakonika (2)). Navedene zakonske predpostavke so izkazane, če je verjetnostno izkazan obstoj upniško dolžniškega razmerja in pravni interes predlagatelja (dolžnika) in upnika za položitev denarja v sodni depozit. V navedeni fazi postopka sodišče nastopa kot pooblaščenec upnika pri preverjanju pogojev, ki so podlaga za sprejem stvari v sodni depozit, zato je treba še posebej skrbno tehtati pravne interese dolžnika in upnika pred izdajo sklepa, s katerim se odobri sodni depozit (168. in 172. člen Zakona o nepravdnem postopku (3)).

9. Predlagatelj je v tem postopku postavil pogoje (309. člen OZ), na podlagi katerih se sodni depozit izplača upravičencu. Izplačilo sodnega depozita v nasprotju s pogoji, kot jih je postavil predlagatelj predstavlja odškodninsko odgovornost sodišča. Predlagatelj od sodišča ni zahteval, da odloči, ali kateri izmed nasprotnih udeležencev (ali kakšna druga oseba) izpolnjuje pogoje za izplačilo sodnega depozita, ker sam tega ne ve. Nasprotno, predlagatelj je sodišče prve stopnje obvestil, da nobeden od nasprotnih udeležencev ni izpolnil pogojev, ki so predpostavka za izplačilo sodnega depozita, zato prvo sodišče ni bilo dolžno samo ugotavljati, ali so nasprotni udeleženci izpolnili predlagateljeve pogoje in so zato upravičeni do izplačila sodnega depozita. Nevarnost napačnega načina izpolnitve obveznosti bremeni predlagatelja, ker je predlagatelj določil pogoje in obvestil sodišče prve stopnje, da nasprotni udeleženci niso izpolnili pogojev, ki so bili predpostavka za izplačilo sodnega depozita. Predlagatelj je vložil predlog, določil je pogoje za izplačilo sodnega depozita, v njegovem interesu je, da se izpolnitev opravi, s tem, ko je izključil nasprotne udeležence kot upnike, pa je prevzel breme nevarnosti, da bo v dolžniški zamudi, če se bo kasneje v tem nepravdnem ali drugem (pravdnem) postopku izkazalo, da so bili nasprotni udeleženci upravičeni do izplačila sodnega depozita in so izpolnili pogoje, kot jih je določil predlagatelj oziroma pogoji niso bili v skladu z veljavno zakonodajo in zato nasprotni udeleženci pogojev niso mogli izpolniti. Pogoje v postopku sodnega depozita postavlja predlagatelj, na te pogoje je sodišče vezano, ko odloča o utemeljenosti predloga nasprotnega udeleženca za izplačilo sodnega depozita.

10. Drugačen pa bi bil položaj, če bi predlagatelj zahteval od sodišča, da odloči, ali so nasprotni udeleženci upravičeni do izplačila sodnega depozita (in ne bi določil pogojev), ali če bi predlagatelj zahteval vrnitev depozita. Predlagatelj namreč ne more zahtevati vračila depozita, če je upnik izjavil, da sprejema položeno stvar in je izpolnil pogoje, ki jih je določil predlagatelj (tretji odstavek 305. člena OZ). V navedenih primerih pa sodišče mora upoštevati trditveno podlago vseh udeležencev postopka in v primeru spornih dejstev, mora prekiniti postopek in postopati po določbi 9. člena ZNP.

11. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbe zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (37. člen ZNP v zvezi s 353. členom ZPP).

12. Prvi nasprotni udeleženec je priglasil pritožbene stroške. Na podlagi prvega odstavka 35. člena ZNP vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka, prvi nasprotni udeleženec pa s pritožbo tudi ni uspel, zato krije sam svoje stroške pritožbenega postopka. S tem, ko je bila pritožba prvega nasprotnega udeleženca zavrnjena, je bil zavrnjen tudi njegov predlog za povrnitev pritožbenih stroškov, zato je poseben izrek v tem delu odpadel. (1) V nadaljevanju P. d.d..

(2) V nadaljevanju OZ.

(3) V nadaljevanju ZNP.