2. 3. 2023

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Leopolda Jelenka, Loče, ki ga zastopa Matej Grobelnik, odvetnik v Celju, na seji 2. marca 2023

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 7. člena Odloka o kategorizaciji občinskih cest (in kolesarskih poti) v Občini Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 1/07, 52/16 in 58/21), kolikor kategorizira javno pot "Jernej-Zg. Laže" (odsek 883301) v delu, ki poteka po zemljišču parc. št. 1422/2, k. o. Zgornje Laže, se zavrže.

2.Pobudnik sam nosi svoje stroške postopka s pobudo.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija 7. člen Odloka o kategorizaciji občinskih cest (in kolesarskih poti) v Občini Slovenske Konjice (v nadaljevanju Odlok), kolikor kategorizira javno pot "Jernej-Zg. Laže" (odsek 883301) v delu, ki poteka po zemljišču v njegovi lasti. Zatrjuje, da je Odlok v izpodbijanem delu v neskladju s 33. in 69. členom Ustave. Trdi, da je bil o kategorizaciji sporne javne poti seznanjen tekom izvedbe postopka o prekršku, ki ga je sprva vodila Policijska postaja Slovenske Konjice, v nadaljevanju pa Okrajno sodišče v Slovenskih Konjicah (pravilno v Celju) pod opr. št. ZSV 262/19. Navaja, da mu je bilo tekom tega postopka predočeno, da njegova nepremičnina predstavlja del kategorizirane javne poti "Jernej-Zg. Laže"(odsek 883301), sodišče pa ga je oprostilo očitkov očitanega prekrška. Pojasnjuje, da se je v letu 2021 obrnil neposredno na Občino Slovenske Konjice (v nadaljevanju Občina), da bi ugotovil, kako je prišlo do takšnega dejanskega stanja, in tudi zaradi namestitve betonskega korita na rob nepremičnine parc. št. 1422/2, k. o. Zgornje Laže, s katerim je bil 1. 7. 2021 zaprt dostop do njegove kmetije. Navaja, da je prejel dopis Občine z dne 7. 7. 2021, iz katerega naj bi izhajalo, da je do vključitve njegove nepremičnine v kategorizirano javno pot prišlo na protiustaven in nezakonit način. Trdi, da Občina z njim ne do datuma tega dopisa ne do vložitve pobude ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišča parc. št. 1422/2, k. o. Zgornje Laže, niti ni sprožila postopka razlastitve, na podlagi katerega bi pridobila lastninsko pravico na tem zemljišču, preko katerega poteka kategorizirana javna pot. Pobudnik predlaga, naj Ustavno sodišče Občini naloži, naj mu povrne stroške postopka s pobudo.

2.Po tretjem odstavku 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) lahko pobudnik vloži pobudo, kadar podzakonski predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, učinkuje neposredno in posega v pravice, pravne interese oziroma v pravni položaj pobudnika, v enem letu od njegove uveljavitve oziroma v enem letu od dneva, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic.

3.Zakonodajalec je v tretjem odstavku 24. člena ZUstS rok za vložitev pobude zoper podzakonske predpise in akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil, kadar ti neposredno posegajo v pravice, pravne interese oziroma pravni položaj pobudnika, določil tako, da ga je vezal na čas enega leta po uveljavitvi predpisa (t. i. objektivni rok) oziroma na čas enega leta po tem, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic (t. i. subjektivni rok). Iz navedenega izhaja, da je za presojo pravočasnosti vložitve pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisa prvenstveno upošteven zakonsko določen objektivni rok, kar je razumljivo, saj se predpisi objavljajo v uradnih glasilih, objava pa je namenjena prav temu, da se vsi, ki jih predpis zadeva, z njim lahko seznanijo pred njegovo uveljavitvijo. To, da zakonodajalec dopušča tudi subjektivni rok, glede na navedeno ne more pomeniti zanikanja enoletnega objektivnega roka. Pomeni le to, da nekatere škodljive posledice lahko nastanejo že s samo uveljavitvijo predpisa, nekatere škodljive posledice pa so že po svoji naravi takšne, da lahko nastanejo šele z njegovim izvrševanjem. V slednjih primerih bi vezanost zgolj na objektivni rok pomenila prehudo omejitev in zato zakon dopušča tudi subjektivni rok, ki je vezan na to, kdaj je posameznik izvedel za nastanek škodljivih posledic. Ker je ta trenutek po naravi stvari odvisen od subjektivnih okoliščin na strani pobudnika, je pomembno, da ta izčrpno in prepričljivo utemelji trditev o tem, kdaj je izvedel za nastanek škodljivih posledic, ter pri tem navede tudi vsa dejstva in okoliščine, na podlagi katerih je mogoče njegovo trditev preveriti in oceniti. Dokazno breme o obstoju teh dejstev in okoliščin je torej v tem primeru v celoti na strani pobudnika, presoja Ustavnega sodišča pa je odvisna zlasti od prepričljivosti pobudnikove utemeljitve.[1]

4.Da je sklicevanje pobudnika na subjektivni rok lahko uspešno, mora torej izkazati, da je za nastanek škodljivih posledic izvedel šele po uveljavitvi izpodbijanega predpisa in da je pobudo za začetek postopka za oceno njegove ustavnosti in zakonitosti vložil v enem letu od dneva, ko je za nastanek teh posledic izvedel (trditveno in dokazno breme je na strani pobudnika).

5.Občinski svet Občine je izpodbijani Odlok sprejel 21. 12. 2006. Odlok je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 1/07, dne 5. 1. 2007. Pobudnik je pobudo vložil 29. 9. 2021. Iz njegovih navedb izhaja, da se glede pravočasnosti pobude sklicuje na prejem dopisa Občine 7. 7. 2021 in s tem po vsebini na subjektivni rok. Vendar pobudnik sam navaja, da je za kategorizacijo sporne javne poti z Odlokom izvedel tekom postopka o prekršku. Med listinami, priloženimi pobudi, je poleg navedenega dopisa Občine tudi sodba Okrajnega sodišča v Celju št. ZSV 262/19 z dne 16. 1. 2020. Iz te sodbe (in sicer 6. točke obrazložitve) izhaja, da je Občina sodišču poslala dopis št. 3711-0061/2019-2 z dne 16. 10. 2019, v katerem je navedla, da je cesta, ki poteka mimo stanovanjskih objektov Zgornje Laže 33 in Zgornje Laže 34, kategorizirana kot javna pot JP 883301, ki poteka po zemljiščih parc. št. 1422/2, 74/2 in 1448, vse k. o. Zgornje Laže, in da sta zemljišči parc. št. 1422/2 in 74/2, obe k. o. Zgornje Laže, v zasebni lastnini. Glede na navedeno pobudnik po oceni Ustavnega sodišča, ob upoštevanju njegovih navedb in vsebine omenjene sodbe z dne 16. 1. 2020, ni prepričljivo utemeljil trditve, da je za nastanek škodljivih posledic izpodbijanega Odloka izvedel 7. 7. 2021, in ni izkazal, da je pobudo za začetek postopka za oceno njegove ustavnosti in zakonitosti vložil v enem letu od dneva, ko je za nastanek teh posledic izvedel. Zato je Ustavno sodišče pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 7. člena Odloka v izpodbijanem delu zavrglo (1. točka izreka).

5.Pobudnik je zahteval povrnitev stroškov. Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Ker v obravnavani zadevi ni utemeljenih razlogov za drugačno odločitev, je Ustavno sodišče sklenilo, kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in prvega odstavka 34. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Glej sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-267/10 z dne 15. 11. 2012 (Uradni list RS, št. 90/12), 5. točka obrazložitve, in št. U-I-314/13 z dne 7. 1. 2015, 3. točka obrazložitve.

[2]Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-368/18 z dne 7. 4. 2022 (Uradni list RS, št. 60/22), 11. točka obrazložitve.