Jedro

Sodišče sme ugoditi le takšnemu prepovednemu zahtevku, ki se (1) nanaša na očitano kršitev in (2) ne presega okvira pravice, ki opredeljuje monopolni položaj imetnika pravice v razmerju do tretjih.

Sicer se ne prepoveduje kršitev, ki je sankcionurana v (a) točki 1. odst. 121. čl. in (a) tč. 2. odst. 123. čl. ZIL-1. Ker je obseg patentnega varstva določen z vsebino patentnih zahtevkov (2. odst. 18. čl. ZIL-1), je položaj upnika opredeljen z zahtevki iz spornih patentov. Ti pa opredeljujejo klopi z določenimi tehničinimi značilnostmi, to je določena tipa oglasnih klopi.

Sporna patenta se nanašata tako, upoštevaje razloženo, na določen tip oglasnih klopi, ne pa na dejavnost oglaševanja na oglasnih klopeh.

Obravnavani predlog za začasno odredbo zato po presoji pritožbenega sodišča ne služi obrambi položaja, ki ga upniku dajeta sporna patenta, ker presega okvir spornih patentov, ki ob pogoju iz (a) in (b) tč. 1. odst. 93. čl. ZIL-1 opredeljujeta monopolni položaj upnika v razmerju do tretjih.

Izrek

1. Pritožbi z dne 27.7.2005 se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da se glasi: "Ugovoru se ugodi, sklep o začasni odredbi se v odločitvi o glavni stvari spremeni tako, da se zavrne predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim je upnik uveljavljal prepoved oglaševanja na oglasnih klopeh na centralni plaži P., kot tudi kjerkoli drugje v Republiki Sloveniji.

V določitvi o stroških postopka se sklep o začasni odredbi (3. tč.

tega sklepa) spremeni tako, da se zavrne zahteva upnika za povrnitev stroškov postopka.

Zahteva upnika za povrnitev nadaljnjih stroškov postopka se zavrne."

2. Pritožba dolžnika z dne 11.8.2005 se zavrže. 3. Upnik mora dolžniku povrniti 93.580,00 SIT za stroške postopka v roku 8 dni, po poteku tega roka pa od tega zneska za primer, če ne bi bil plačan, še zamudne obresti po obrestni meri, določeni z zakonom.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika proti sklepu o začasni odredbi.

Proti sklepu sodišča prve stopnje je vložil upnik dne 27.7.2005 pritožbo, dne 11.8.2005 pa še dopolnitev pritožbe. V pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep spremeni, ali pa naj ga razveljavi in zadevo vrne v nov postopek sodišču prve stopnje.

Pritožba z dne 27.7.2005 je utemeljena.

Trditve predloga za izdajo začasne odredbe govorijo v prid kvalifikaciji uveljavljanega sodnega varstva po ZIL-1. ZIL-1 je kot podlago v predlogu navedel tudi upnik. Pritožbeno sodišče se je zato omejilo na presojo predpostavk za prepovedne zahtevke in začasne odredbe po ZIL-1. Prepovedni zahtevek (ne glede pri tem ali gre za tožbo ali za predlog za izdajo začasne odredbe) se lahko po (a) tč. 1. odst. 121. čl. in (a) tč. 2. odst. 123. čl. ZIL-1 nanaša (zgolj) na očitano kršitev.

Kršitev je namreč tisto novo pravno dejstvo, ki imetniku pravice industrijske lastnine daje novo pravno možnost, to je zahtevke v prid varovanja svoje izključne pravice - med drugim tudi prepovedni zahtevek. Prepovedni zahtevki služijo namreč uveljavitvi izključnih pravic. To pa na drugi strani pomeni, da je kršitev po ZIL-1 le tisto dejanje, ki posega v pravno zavarovani položaj imetnika izključne pravice industrijske lastnine. Povedano drugače: sodišče sme ugoditi le takšnemu prepovednemu zahtevku, ki se (1) nanaša na očitano kršitev in (2) ne presega okvira pravice, ki opredeljuje monopolni položaj imetnika pravice v razmerju do tretjih. Sicer se ne prepoveduje kršitev, ki je sankcionurana v (a) točki 1. odst. 121. čl. in (a) tč. 2. odst. 123. čl. ZIL-1. Upoštevaje pravkar razloženo materialnopravno izhodišče, se v obravnavanem primeru izkaže, da prepoved, ki jo je izreklo sodišče prve stopnje, skladno predlogu za izdajo začasne odredbe, presega pravno varovani položaj upnika, ki mu ga dajeta in obenem opredeljujeta sporna patenta. Upnik namreč ni niti trdil, da ima patentirano "oglaševanje na oglasnih klopeh." Trdil pa je, da je pridobil patenta za oglasne klopi. In ker je obseg patentnega varstva določen z vsebino patentnih zahtevkov (2. odst. 18. čl. ZIL-1), je položaj upnika opredeljen z zahtevki iz spornih patentov. Ti pa opredeljujejo klopi z določenimi tehničinimi značilnostmi, to je določena tipa oglasnih klopi. Imetniku patenta bi šla ob izpolnitvi pogoja iz (a) in (b) tč. 1. odst. 93. čl. ZIL-1 izključna pravica do gospodarskega izkoriščanja patentiranih oglasnih klopi (prim. (a) tč.

1. odst. 18. čl. ZIL-1 in 2. odst. 122. čl. ZIL-1). Dejanje, ki bi lahko pomenilo kršitev te pravice, pa bi tudi moralo soditi v okvir gospodarskega izkoriščanja patentiranih (in ne katerihkoli) oglasnih klopi. Pritožbeno sodišče ob tem dodaja, da se sicer ne spušča v presojo o načelnem vprašanju razmerja med 2. odst. 122. čl. ZIL-1 in (a) tč. 2. odst. 123. čl. ZIL-1. Sporna patenta se nanašata tako, upoštevaje razloženo, na določen tip oglasnih klopi, ne pa na dejavnost oglaševanja na oglasnih klopeh.

Dodati velja, da je dejavnost oglaševanja kot postopek človekove duhovne dejavnosti po 1. odst. 11. čl. ZIL-1 tudi izvzeta iz patentnega varstva (prim. s tem v zvezi sodbo VSS III Ips 74/2004 z dne 26.4.2005 v zvezi s sodbo VSL I Cpg 871/2003 z dne 8.1.2004).

Obravnavani predlog za začasno odredbo zato po presoji pritožbenega sodišča ne služi obrambi položaja, ki ga upniku dajeta sporna patenta, ker presega okvir spornih patentov, ki ob pogoju iz (a) in (b) tč. 1. odst. 93. čl. ZIL-1 opredeljujeta monopolni položaj upnika v razmerju do tretjih. Po prepričanju pritožbenega sodišča obravnavani predlog za začasno odredbo tako ni namenjen uveljavitvi spornih patentov, na kar smiselno pravilno opozarja pritožba. In ker sodišče sodi v mejah zahtevkov (1. odst. 2. čl. ZPP v zvezi s 15. in

239. čl. ZIZ), obravnavani predlog za izdajo začasne odredbe ne more biti utemeljen. Podan je pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava (341. čl. ZPP v zvezi s 15. in 239. čl. ZIZ).

Sodišče prve stopnje namreč ni pravilno uporabilo določb ZIZ-1, ki opredeljujejo vsebino prepovednih zahtevkov. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, kot je razvidno iz izreka sklepa (4. tč. 358. čl. ZPP v zvezi s 15. in 239. čl. ZIZ).

Glede na obrazloženo pritožbeno sodišče ne sprejema argumentacije, ki jo je v prid zavrnitvi ugovora dolžnika v tej smeri podalo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Pritožbeno sodišče namreč v ZIL-1 ne najde opore za ugoditev prepovednemu zahtevku, ki presega okvir monopolnega položaja imetnika patenta, opredeljenega s podeljenimi patenti. Zato ob uveljavljanem predlogu za izdajo začasne odredbe ne more biti pomemben očitek kršitve dokumenta o zaupnosti podatkov in nedopustne uporabe pridobljenih podatkov. Teh razlogov izpodbijanega sklepa pritožbeno sodišče že zato ni presojalo.

Pritožbeno sodišče doslej razloženemu še dodaja, da prav tako ne sprejema argumentacije sodišča prve stopnje v sklepu o začasni odredbi, da bi v obravnavanem primeru lahko bila pravno pomembna materialna škoda, ki jo trpi družba H. P. m. in o. d.o.o., ki ni upnik (prim. (b) tč. 1. odst. 123. čl. ZIL-1). Upnik sam je trdil, da se z oglaševanjem na oglasnih klopeh ukvarja ta gospodarska družba (III. tč. predloga za izdajo začasne odredbe). Da upnik s spornima patentoma ni pridobil izključne pravice do tovrstnega oglaševanja, je bilo že obrazloženo. Zato ne more biti pravno pomembna niti zatrjevana škoda v izgubi "zaupanja uporabnikov do izključne upravičenosti take vrste oglaševanja zgolj upniku kot imetniku pravice do obeh navedenih patentov" (trditve pod V. tč. predloga za izdajo začasne odredbe).

Na druge pritožbene trditve pritožbeno sodišče ne odgovarja, ker glede na obrazloženo niso bile odločilnega pomena (1. odst. 360. čl. ZPP v zvezi s 15. in 239. čl. ZIZ).

Sprememba izpodbijanega sklepa je narekovala spremembo odločitve o stroških postopka (2. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 15. in 239. čl. ZIZ). Ker je upnik v postopku propadel, mora dolžniku povrniti stroške postopka. O zahtevanih obrestih je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz 3. tč. izreka sklepa. Zamuda s plačilom stroškov postopka, ki jih je v plačilo naložilo pritožbeno sodišče, ne more nastopiti pred iztekom paricijskega roka, ki ga je odredilo isto sodišče (prim. 3. odst. 313. čl. ZPP in 1. odst. 299. čl. OZ).

Pritožbeno sodišče je dolžniku priznalo stroške v zvezi z ugovorom (220 odvetniških tč. X 110,00 SIT X 1,20 = 29.040,00 SIT + 3.800,00 SIT za takso = 32.840,00 SIT), narokom za obravnavo ugovora (100 odvetniških tč. X 110,00 SIT X 1,20 = 13.200,00 SIT) in pritožbo (270 odvetniških tč. X 110,00 SIT X 1,20 = 35.640,00 SIT + 500,00 SIT za fotokopije + 11.400,00 IT za takso = 47.540,00 SIT), skupaj 93.580,00 SIT.

Pritožba z dne 11.8.2005 je prepozna.

Dopolnitev pritožbe dolžnika pomeni navajanje novih pritožbenih razlogov, katerih vsebinska obravnava je odvisna (med drugim) od pravočasnosti. Pritožbeni rok je v obravnavenm primeru iztekel

27.7.2005 (3. odst. 9. čl. ZIZ v zvezi s 239. čl. ZIZ). Zato dopolnitve pritožbe, vložene po 27.7.2005, pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati. O dopolnitvi pritožbe je zato odločilo, kot je razvidno iz 2. tč. izreka sklepa (352. čl. ZPPv zvezi s 15. in 239. čl. ZIZ).