Jedro

Odločitev nižjih sodišč, ki se nanaša na odločitev o varstvu in vzgoji ter na izvrševanje stikov, ki jo toženec izrecno napada, je vrednostno neocenljiv spor, v katerem je revizija dovoljena le, če jo Vrhovno sodišče dopusti.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnica (po nasprotni tožbi toženka, v nadaljevanju tožnica) je s tožbo od sodišča zahtevala razvezo zakonske zveze, zaupanje obeh mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo njej, določitev stikov in preživnine. Toženec (po nasprotni tožbi tožnik, v nadaljevanju toženec) pa prav tako razvezo zakonske zveze, zaupanje obeh mladoletnih otrok njemu in določitev stikov ter preživnine.

2. Sodišče prve stopnje je razvezalo zakonsko zvezo med pravdnima strankama, oba mladoletna otroka zaupalo v varstvo in vzgojo tožnici, določilo stike otrok s tožencem, tožencu naložilo plačilo preživnine v višini 80,00 EUR mesečno za vsakega otroka ter zavrnilo zahtevke po nasprotni tožbi.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožnik vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga, naj revizijsko sodišče razveljavi sodbi nižjih sodišč.

5. Sodišče je revizijo vročilo tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

6. Revizija ni dovoljena.

7. Revizijsko sodišče uvodoma ugotavlja, da revizija ni bila dopuščena in da je toženec vložil direktno revizijo. To izhaja iz poimenovanja vloge in iz njene vsebine. Toženec v reviziji ni jasno navedel, v katerem delu izpodbija sodbo sodišča druge stopnje. V razlogih pa na prvem mestu graja odločitev o zaupanju obeh otrok v varstvo in vzgojo tožnici, nasprotuje pa tudi obsegu določenih stikov.

8. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) določa, da je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR (drugi odstavek 367. člena ZPP), ali če jo na predlog stranke dopusti sodišče (tretji odstavek 367. člena ZPP). Če zakon določa, da revizije ni, ali če vrednost izpodbijanega dela ne presega 2.000 EUR, sodišče revizije ne more dopustiti (četrti odstavek 367. člena ZPP). Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe se pri tem ne glede na pravilo iz drugega odstavka 41. člena ZPP ugotovi s seštevkom vrednosti posameznih zahtevkov oziroma delov teh zahtevkov, ki so še sporni, če je odločitev o reviziji odvisna od rešitve pravnih vprašanj, ki so skupna za vse navedene zahtevke, ali če so posamezni zahtevki med seboj tako povezani, da je odločitev o posameznem zahtevku odvisna od odločitve o drugem zahtevku (peti odstavek 367. člena ZPP).

9. Če želi toženec z revizijo izpodbiti tudi pravnomočno odločitev o razvezi zakonske zveze, ki po prvem odstavku 406. člena ZPP sodi med zakonske spore, velja, da ta ni dovoljena (prvi odstavek 420. člena ZPP). Odločitev nižjih sodišč, ki se nanaša na odločitev o varstvu in vzgoji ter na izvrševanje stikov, ki jo toženec izrecno napada, je vrednostno neocenljiv spor, v katerem je revizija dovoljena le, če jo Vrhovno sodišče dopusti.(1) Če želi toženec izpodbiti tudi odločitev o preživnini, velja, da jo je z revizijo mogoče izpodbijati, če vrednost spornega predmeta dosega revizijski prag, sicer pa le, če jo Vrhovno sodišče dopusti. Ker sta preživninska upravičenca formalna in navadna sospornika v smislu 2. točke prvega odstavka 191. člena ZPP(2), se po pravilu iz drugega odstavka 41. člena ZPP dovoljenost revizije presoja po vrednosti vsakega posameznega zahtevka in ne po seštevku njunih vrednosti.(3) Vrednost preživninske terjatve, ki se po določbi 40. člena ZPP določa kot seštevek dajatev, toda največ za dobo petih let, za vsakega izmed upravičencev za dobo petih let znaša 4.800 EUR in tako ne dosega revizijskega praga.

10. Vrhovno sodišče je zato revizijo v celoti zavrglo v skladu s 377. členom ZPP.

Op. št. (1): Primerjaj mag. Metoda Orehar Ivanc: Institut dopuščene revizije po ZPP-D, Pravna praksa, št. 28/2009, ter sklepe Vrhovnega sodišča II Ips 236/2012 z dne 18. 10. 2012, II Ips 17/2013 z dne 31. 1. 2013, II Ips 17/2013 z dne 31. 1. 2013, … Op. št. (2): Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča II Ips 236/2012 z dne 18. 10. 2012. Op. št. (3): Drugačne razlage ne narekujeta niti določbi prvega odstavka 41. člena in petega odstavka 367. člena ZPP, ki se nanašata na objektivno in ne na subjektivno kumulacijo zahtevkov, primerjaj sklepa Vrhovnega sodišča II Ips 166/2010 z dne 30. 6. 2011 in II Ips 25/2010 z dne 20. 9. 2012.