Jedro

Sprememba lastništva ni ovira za izdajo sklepa o izročitvi. Po drugem odstavku 170. člena ZIZ pridobi upnik zastavno pravico na nepremičnini z učinki tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini, po četrtem odstavku 87. člena ZZK-1 pa ima zaznamba izvršbe za posledico, da sklep o izročitvi nepremičnine kupcu in druga pravna dejanja, opravljena v izvršilnem postopku, učinkujejo proti zemljiškoknjižnemu lastniku in proti osebam, v korist katerih je bila pravica vknjižena po trenutku začetka učinkovanja zaznambe izvršbe.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se sklepa sodišča prve stopnje potrdita.

II. Tretji krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. S sklepom z dne 16. 5. 2013 je sodišče prve stopnje nepremičnino, vpisano v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v M., parc. št. 650/16, 650/17 in 650/19 k.o. H. izročilo kupcu S.K. in sklenilo, da se po pravnomočnosti sklepa v zemljiški knjigi pri predmetnih nepremičnini vpiše lastninska pravica v korist kupca ter izbriše zaznamba sklepa o izvršbi in vpis hipoteke In 788/2010. Predmetni sklep je sodišče pravilno vročilo tudi I.Š., vročilnica pripeta k l. št. 123, saj je bila po podatkih zemljiške knjige po izdaji sklepa o domiku z dne 26. 2. 2013 nanj vpisana lastninska pravica (z učinkom od 27. 12. 2012) na parc. št. 650/17 k.o. H. 2. Le ta je v pritožbenem roku podal vlogo naslovljeno „ugovor tretjega“ (dne 10. 6. 2013). V njej je trdil, da je lastnik nepremičnine parc. št. 650/17 k.o. H. in da ob izdaji sklepa o izročitvi dolžnik ni bil lastnik, kar bi bilo sodišče dolžno preveriti. Navajal je, da je postal lastnik navedene nepremičnine na podlagi prodajne pogodbe z dne 24. 5. 2010, ko je bila pogodba tudi prijavljena davčnemu organu, ki pa je odločbo za odmero davka izdal šele 6. 11. 2012. Nepremičnina, na katero je bila v vmesnem času vknjižena hipoteka v korist upnika, je bila neupravičeno predmet izvršbe. Vlogi je priložil izpisek iz zemljiške knjige in prodajno pogodbo z dne 24. 5. 2010 (priloga C8 in C9).

3. Prvostopenjsko sodišče je njegove navedbe iz vloge, da je postal lastnik navedene nepremičnine na podlagi prodajne pogodbe z dne 24. 5. 2010, to je pred tem, ko je bila nepremičnina obremenjena z zastavno pravico v korist upnika, obravnavalo kot ugovor tretjega po 64. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) in o njem odločilo s sklepom z dne 27. 11. 2013. Ostale navedbe iz vloge z dne 10. 6. 2013 je presojalo sodišče druge stopnje kot pritožbene navedbe zastavnega dolžnika zoper sklep o izročitvi, kakor sledi v nadaljevanju tega sklepa.

K pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 27. 11. 2013:

4. S citiranim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor I.Š. (v nadaljevanju tretji) zavrnilo.

5. Proti temu sklepu je navedeni vložil pravočasno pritožbo. Uveljavlja vse tri pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ in predlaga spremembo sklepa tako, da se njegovemu ugovoru ugodi, podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Ne strinja se s stališčem sodišča, da je kupec v izvršbi prodane nepremičnine tisti, čigar pravica je varovana, ne pa tretji, ki izkazuje močnejšo pravico, ki preprečuje izvršbo na nepremičnini. Izpostavlja, da je v ugovoru izkazal, da ob izdaji sklepa o izvršbi dolžnik ni bil lastnik nepremičnine, kar seveda preprečuje izvršbo na predmetni nepremičnini. Lastništvo je izkazal z vpisom lastninske pravice v zemljiško knjigo. Takšno zemljiškoknjižno stanje pa je sodišče dolžno upoštevati. V skladu z določbo 64. člena ZIZ, ki jo citira, se lahko ugovor vloži do konca izvršilnega postopka in z izdajo sklepa o izročitvi predmetni izvršilni postopek še ni bil končan. Tretji izkazuje najmočnejšo pravico na nepremičnini, to je lastninsko pravico. Te ni mogoče tehtati s pravico kupca na dražbi v izvršilnem postopku. Dražbeni narok s sklepom o domiku in sklep o izročitvi je mogoče razveljaviti in kupcu vrniti kupnino, medtem ko zemljiškoknjižnemu lastniku nastane nepopravljiva škoda. Opozarja še, da pravna in dejanska situacija ni enaka kot v odločitvah višjega in vrhovnega sodišča, na katere se sklicuje sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu.

6. Pritožba ni utemeljena.

7. Po prvem odstavku 64. člena ZIZ lahko zahtevo, naj sodišče izvršbo na nepremičnino izreče za nedopustno, poda, kdor verjetno izkaže, da ima na predmetni izvršbi pravico, ki preprečuje izvršbo. Tak ugovor sodišče v skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZIZ pošlje upniku v odgovor, pri čemer ga je dolžno opozoriti na pravne posledice iz prvega odstavka 65. člena ZIZ, da v primeru, če v roku ne odgovori na ugovor, ali če izjavi, da ugovoru ne nasprotuje, sodišče glede na okoliščine primera v celoti ali delno razveljavi sklep o izvršbi in ustavi izvršbo.

8. V obravnavanem primeru je upnik nasprotoval ugovoru tretjega, v katerem je ta trdil, da je postal lastnik nepremičnine na podlagi prodajne pogodbe z dne 24. 5. 2010. Ker določilo drugega odstavka 65. člena ZIZ določa, da se v primeru, če upnik ugovoru tretjega nasprotuje, le-ta zavrne, je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje, da se ugovor tretjega zavrne, pravilna in zakonita. Citirana določba sodišču namreč nalaga zavrnitev ugovora tretjega v primeru, da upnik ugovoru nasprotuje in ne dopušča vsebinske presoje ugovornih navedb. Tveganje in iz tega izvirajoče morebitne posledice za tako odločitev nosi upnik. Če bi se v kasnejši morebitni pravdi izkazalo, da je bila v izvršbi prizadeta pravica tretjega, bo upnik moral tretjemu povrniti škodo po splošnih obligacijskih načelih.

9. Sodišče druge stopnje pritrjuje prvostopenjski odločitvi o zavrnitvi ugovora tretjega tudi iz razloga, ker tretji z navedbami, da je na podlagi prodajne pogodbe z dne 24. 5. 2010 pridobil lastninsko pravico na predmetni nepremičnini in s predloženo pogodbo (priloga C8) ni izkazal za verjetno, da ima na nepremičnini lastninsko pravico, ki preprečuje izvršbo. Lastninska pravica na nepremičnini na podlagi pravnega posla se namreč pridobi (šele) z vknjižbo v zemljiško knjigo (prvi odstavek 49. člena Stvarnopravnega zakonika - v nadaljevanju SPZ). S prodajno pogodbo z dne 24. 5. 2010 je tretji kot kupec pridobil zgolj obligacijskopravno pravico in hipoteka, ki je bila ustanovljena v korist upnika, za tem, to je 26. 5. 2010, kot stvarna pravica učinkuje tudi zoper tretjega. Slednji je šele z notarsko overjenim zemljiškoknjižnim dovolilom prodajalca z dne 27. 12. 2012 pridobil lastninsko pravico v pričakovanju (priloga C8) oziroma je lastninsko pravico pridobil z vpisom le-te v zemljiško knjigo dne 27. 12. 2012 (priloga D26), kar je po vknjižbi zaznambe sklepa o izvršbi in hipoteke v korist upnika (26. 5. 2010). Tretji je zato dolžan trpeti izvršbo na podlagi predhodno pridobljene hipoteke upnika (170. člen ZIZ).

10. Zavrniti je pritožbene trditve, da dolžnik ob izdaji sklepa o izvršbi ni bil lastnik nepremičnine. Tretji res izkazuje lastništvo z notarsko overjenim zemljiškoknjižnim dovolilom oziroma z vpisom lastninske pravice v zemljiško knjigo (27. 12. 2012), vendar ne v času izdaje sklepa o izvršbi, ko je bil kot lastnik vknjižen dolžnik. Ker je bila zaznamba sklepa o izvršbi in hipoteka v korist upnika vknjižena že pred tem (26. 5. 2010), je upnik pridobil zastavno pravico na nepremičnini z učinki tudi proti tretjemu, ki je pozneje pridobil lastninsko pravico na nepremičnini (drugi odstavek 170. člena ZIZ).

11. Tudi se ni moč strinjati s pritožbo o napačnem sklicevanju sodišča na stališče iz sodbe VSL I Cp 2133/2011. S citirano odločbo je sodišče odločilo o zahtevku tretje za nedopustnost izvršbe na nepremičnini zaradi lastninske pravice pridobljene na originarni način, postavljenem v fazi prodaje nepremičnine in položitve kupnine. Gre torej za pravno in dejansko podobno situacijo kot je obravnavana.

12. Drži pritožbena trditev, da pritožnik izkazuje lastninsko pravico. Vendar, ker je bila ta pridobljena po vknjižbi zaznambe izvršbe, ima to za posledico, da pravna dejanja opravljena v izvršilnem postopku učinkujejo proti tretjemu (četrti odstavek 87. člena Zakona o zemljiški knjigi - v nadaljevanju ZZK-1).

13. Pritožba iz navedenih razlogov ni utemeljena. Ker tudi niso podane kršitve, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).

K pritožbi zoper sklep o izročitvi z dne 16. 5. 2013:

15. Z navedenim sklepom je sodišče izročilo kupcu nepremičnine citirane v izreku sklepa.

16. Tej odločitvi se protivi I.Š. (v nadaljevanju zastavni upnik) s trditvami, da dolžnik ob izdaji sklepa o izročitvi ni bil lastnik nepremičnine. Lastnik nepremičnine je postal zastavni dolžnik na podlagi prodajne pogodbe z dne 24. 5. 2010. Ker je bila hipoteka vknjižena 26. 5. 2010, je predmetna nepremičnina neupravičeno predmet izvršbe.

17. Pritožba ni utemeljena.

18. Po določbi prvega odstavka 192. člena ZIZ-I (1 (veljavnega v času izdaje izpodbijanega sklepa), sodišče izda sklep o izročitvi nepremičnine po pravnomočnosti sklepa o domiku in po položitvi kupnine. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da sta oba zahtevana pogoja iz citirane zakonske določbe izpolnjena, zato je utemeljeno nepremičnino izročilo kupcu.

19. Neuspešno se zastavni dolžnik upira tej odločitvi z navedbami, da dolžnik ob izdaji sklepa o izročitvi ni bil lastnik nepremičnine 650/17 k.o. H. Sprememba lastništva namreč ni ovira za izdajo sklepa o izročitvi. Po drugem odstavku 170. člena ZIZ pridobi upnik zastavno pravico na nepremičnini z učinki tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini, po četrtem odstavku 87. člena ZZK-1 pa ima zaznamba izvršbe za posledico, da sklep o izročitvi nepremičnine kupcu in druga pravna dejanja, opravljena v izvršilnem postopku, učinkujejo proti zemljiškoknjižnemu lastniku in proti osebam, v korist katerih je bila pravica vknjižena po trenutku začetka učinkovanja zaznambe izvršbe.

20. V obravnavanem primeru je zastavni dolžnik pridobil lastninsko pravico na nepremičnini z vknjižbo te pravice v zemljiško knjigo dne 27. 12. 2012, medtem ko je bila zaznamba izvršbe vknjižena že pred tem dne 26. 5. 2010. Zastavni dolžnik zato trpi izvršbo na podlagi predhodno pridobljene hipoteke upnika in sklep o izročitvi, ki predstavlja eno izmed pravnih dejanj v postopku izvršbe, učinkuje tudi zoper njega.

21. V konkretnem primeru gre za razmerje med lastninsko pravico v pričakovanju kupca in lastninsko pravico zastavnega dolžnika pridobljeno tekom izvršilnega postopka. Res je, da kupec s sklepom o domiku ne pridobi lastninske pravice, temveč le naslov za pridobitev. Pridobitev njegove „polne“ pravice pa je odvisna le od izpolnitve dveh pogojev: zakonitosti javne dražbe in položitve kupnine. V obravnavanem primeru sta oba izpolnjena in zadržkov za izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine sodišče ni imelo.

22. Na drugi strani je zastavni dolžnik pridobil lastninsko pravico šele tekom postopka (z notarsko overjenim zemljiškoknjižnim dovolilo dne 27. 12. 2012 oziroma vknjižbo v zemljiško knjigo 27. 12. 2012), ko je bila na nepremičnini že vknjižena zaznamba izvršbe in hipoteka v korist upnika. Zakonske določbe (drugi odstavek 170. člena ZIZ, četrti odstavek 87. člena ZZK-1) v tem primeru predpisujejo učinek zaznambe izvršbe in hipoteke zoper zastavnega dolžnika. Varstvo kupčeve pričakovalne pravice po stališču sodišča druge stopnje zato odtehta težo posega v lastninsko pravico zastavnega dolžnika. Zastavni dolžnik pred začetkom učinkovanja zaznambe sklepa o izvršbi ni pridobil (lastninske pravice), ki preprečuje izvršbo.

23. Pritožbeno sodišče je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), potem ko tudi uradni preizkus (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ), ni pokazal kršitev.

24. Odločitev o stroških ni bila sprejeta, ker jih pritožnik ni priglasil. .

Op. št. (1) : ZIZ-I Ur. l. RS, št. 3/07 - uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 37/08 - ZST-1, 45/08 - ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 - odl. US.