Jedro

Sodišče prve stopnje je predvidelo tudi širitev stikov v dogovoru med staršema. Ugotovilo je, da se predlagateljica zaveda pomembnosti stikov med sinom in očetom in ocenilo, da se je pripravljena in zmožna o stikih dogovoriti.

Otrokove potrebe sta starša dolžna pokriti v skladu s svojimi premoženjskimi zmožnostmi.

Tisti od staršev, ki otroka ne preživlja v svojem gospodinjstvu, je dolžan prispevati preživnino v mesečnem znesku (peti odstavek 183. člena DZ). Dajanje denarja po potrebi, o čemer govori pritožnik, ne zadošča in ne predstavlja preživljanja otroka. Tudi izročanje materialnih stvari (prašek, plenice, mleko … ) glede na določbo petega odstavka 183. člena DZ ne ustreza zakonski zahtevi po preživljanju mladoletnega otroka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje skoraj triletnega A. A. zaupalo v varstvo in vzgojo materi – predlagateljici, uredilo dečkove stike z očetom – nasprotnim udeležencem in slednjemu naložilo plačevati 290 EUR mesečne preživnine.

2. Zoper tak sklep se v laični pritožbi, v kateri ne navede zakonskih pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), pritožuje nasprotni udeleženec. Navaja, da ima osnovno plačo z nekaj dodatki in bi bil pripravljen plačevati 150 EUR preživnine. Opisuje, kako so doslej potekali stiki in se čudi odločitvi sodišča prve stopnje.

3. Predlagateljica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnik verjetno ni natančno prebral odločitve sodišča prve stopnje o stikih, saj ne drži, da so mu dodeljeni stiki le enkrat tedensko in še to v prisotnosti predlagateljice. Tako je sodišče prve stopnje odločilo le za prve tri stike, saj je na naroku (ki se ga pritožnik ni udeležil) ugotovilo, da stikov med dečkom in očetom od septembra 2020 ni bilo, čemur slednji v pritožbi obrazloženo ne nasprotuje.1 Zato in glede na dečkovo nežno starost je sodišče prve stopnje utemeljeno presodilo, da je treba ob prvih stikih zagotoviti, da se bo počutil varno. Vsi nadaljnji stiki pa bodo samostojni oziroma brez materine prisotnosti.

6. Sodišče prve stopnje je predvidelo tudi širitev stikov v dogovoru med staršema. Ugotovilo je, da se predlagateljica zaveda pomembnosti stikov med sinom in očetom in ocenilo, da se je pripravljena in zmožna o stikih dogovoriti. Nič, kar v pritožbi navaja nasprotni udeleženec, tem ugotovitvam sodišča prve stopnje ne nasprotuje. Ob tem, ko pritožnik niti ne pojasni, kako bi po njegovem morali biti urejeni stiki, pritožbeno sodišče ne podvomi v to, da izpodbijana odločitev o stikih upošteva dečkovo največjo korist. 7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da A. A. za pokritje življenjskih potreb mesečno porabi približno 480 EUR. Pritožnik temu zaključku na noben način ne nasprotuje.

8. Otrokove potrebe sta starša dolžna pokriti v skladu s svojimi premoženjskimi zmožnostmi (189. člen Družinskega zakonika; DZ). Nasprotni udeleženec je zaposlen in za delo nedvomno sposoben. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje je v B. zaslužil približno 1.100 EUR, v pritožbi navaja, da sedaj prejema osnovno plačo z nekaj dodatki. Toliko, kot je zaslužil v B., je tudi po prepričanju višjega sodišča sposoben zaslužiti. Predlagateljica ima dokončano le osnovno šolo, zaposlitev išče, v času izdaje izpodbijane sodbe je pričakovala, da bo prejemala socialno pomoč. Odločitev, da mora nasprotni udeleženec pokriti 60 % otrokovih potreb, ob tem, ko je praktično vsa skrb za dečka na predlagateljici, nikakor ni v pritožnikovo škodo.

9. Tisti od staršev, ki otroka ne preživlja v svojem gospodinjstvu, je dolžan prispevati preživnino v mesečnem znesku (5. odstavek 183. člena DZ). Dajanje denarja po potrebi, o čemer govori pritožnik, ne zadošča in ne predstavlja preživljanja otroka. Tudi izročanje materialnih stvari (prašek, plenice, mleko … ) glede na določbo 5. odstavka 183. člena DZ ne ustreza zakonski zahtevi po preživljanju mladoletnega otroka.

10. Pritožbeni razlogi torej niso podani; razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti, pa višje sodišče ni zasledilo, zato je pritožbo v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo.

11. Ostale pritožbene navedbe (predvsem o tem, zakaj je pritožnik odšel v Bosno in Hercegovino in ni imel stikov s sinom, kako je brez uspeha skušal stopiti v stik s predlagateljico preko aplikacij Viber in Messenger, o tem, da je bil zmeraj kakšen razlog za napake ter njegova ocena, ali ga je deček glede na starost in stopnjo govornega razvoja lahko iskal in klical po odhodu ali ne) na pravilnost izpodbijanega sklepa ne morejo vplivati, zato se višje sodišče do njih ne opredeljuje (1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

1 Opisuje sicer, da mu je bilo dovoljeno, da dečka vidi brez nadzora za dve uri, tri ure ali več, a ne pojasni niti tega, na katero obdobje se to nanaša.