Jedro

Zoper sklep o imenovanju komisije za ugotavljanje delovne zmožnosti delavca ni posebnega sodnega varstva, morebitnim nepravilnostim in nezakonitostim glede imenovanja in sestave take komisije pa je mogoče oporekati v sodnem postopku zoper dokončno odločitev delodajalca o prenehanju delovnega razmerja delavcu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Delovno sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožničin zahtevek, da se kot nezakonit razveljavi sklep sveta P. Or., št. 04-20/8-91 z dne 19.4.1991, da jo je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo in naloge, ki jih je opravljala do dneva izdaje izpodbijanega sklepa z vsemi pravicami iz dela in po delu, tožena stranka ji je dolžna za ves čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja obračunati in izplačati pripadajoče osebne dohodke oz. plače skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi od zneskov zapadlosti izplačil mesečnih osebnih dohodkov oz. plač v navedenem časovnem obdobju pa vse do plačila, tožena stranka je dolžna za tožnico pri pristojni skupnosti poravnati vse prispevke iz naslova pokojninskega, invalidskega, socialnega in zdravstvenega zavarovanja ter ji za to obdobje vpisati v njeno delovno knjižico tudi pripadajočo delovno dobo ter ji povrniti njene stroške postopka, vse v 15 dneh, da ne bo izvršbe. Obenem pa je sklenilo, da je tožnica dolžna toženi stranki povrniti njene stroške postopka v znesku 130.712,50 SIT v 8 dneh, da ne bo izvršbe.

Zoper to sodbo se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi, izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje pa razveljavi in zadevo vrne temu sodišču v novo sojenje. V pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ne odgovarja na pritožbena izvajanja tožnice glede samih bistvenih kršitev postopka pri samem kreiranju oz. pri imenovanju komisije za spremljanje oz. tudi glede načina vročitve take odločitve tožnici sami. Vztraja, da bi moral biti sklep o imenovanju izročen njej osebno, s tem pa bi se ji tudi omogočilo tvorno pravno sodelovanje v samem postopku spremljanja njenega dela. Ker to ni bilo izvedeno, je bil postopek pristransko peljan. Nadalje še navaja, da se ne strinja z zavrnitvijo njenega reintegracijskega zahtevka in njenih ostalih zahtevkov. Tožnica je namreč v smislu zasledovanja pravnega interesa prvenstveno izpodbijala sam postopek ugotavljanja njene zmožnosti za opravljanje njenega dela na njenem delovnem mestu, posledično pa tudi pravni interes za razveljavitev kasnejših sklepov, ki so primarno vezani na prvotni tožbeni zahtevek. Tožnica se glede na časovni potek samega postopka upravičeno sprašuje glede smiselnosti samega postopka, kar pa še ne pomeni, da želi eventuelno sama umakniti svoje tožbene zahtevke. Pooblaščenec tožnice v pritožbi prilaga dva pisma tožnice, iz katerih se lahko sklepa, kakšno je tožničino psihofizično stanje, ki je posledica dolgotrajnosti samega postopka. Sodišče prve stopnje je tudi zavrnilo njen predlog za postavitev izvedenca ustrezne stroke, ki bi lahko podal njeno nepristransko strokovno mnenje oz. oceno o njeni sposobnosti oz. primernosti.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je ob preizkusu izpodbijane sodbe v mejah razlogov, iz katerih se sme sodba izpodbijati, ki so navedeni v pritožbi, ugotovilo, da niso podani. Sodišče prve stopnje je popolnoma ugotovilo dejansko stanje, ugotovilo vsa odločilna dejstva in nanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Ob preizkusu izpodbijane sodbe pritožbeno sodišče ni ugotovilo bistvenih kršitev določb postopka po 2. odst. 354. člena tedaj veljavnega Zakona o pravdnem postopku - ZPP (Ur.l. SFRJ št. 4/77-27/90), na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Pritožbeno sodišče soglaša z dokazno oceno sodišča prve stopnje, v njo tudi ne dvomi, soglaša pa tudi s pravnimi stališči, zato se v izogib ponavljanju v celoti sklicuje na pravilne zaključke in pravilno obrazložitev tega sodišča. V zvezi s tožničinimi pritožbenimi navedbami pa zaključuje pritožbeno sodišče, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da pri sprejetju odločitve tožene stranke o imenovanju komisije za ugotavljanje delovne zmožnosti tožnice ni bilo nezakonitosti, zaradi katerih bi bilo potrebno razveljaviti izpodbijani sklep sveta tožene stranke, št. 04-20/8-91 z dne 19.4.1991. Ob tem pa je pritožbeno sodišče zavzelo tudi pravno stališče, da zoper tak sklep sploh ni posebnega sodnega varstva, ampak je možno eventuelne nepravilnosti in nezakonitosti glede imenovanja in sestave take komisije, oporekati šele v sodnem postopku zoper dokončno odločitev delodajalca o prenehanju delovnega razmerja delavcu. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo, da je bila z izpodbijanim sklepom z dne 19.4.1991 le dokončno imenovana komisija za ugotavljanje delovne zmožnosti tožnice, nikakor pa ji ni s tem sklepom prenehalo delovno razmerje. Nadalje ugotavlja pritožbeno sodišče, da je sodišče prve stopnje tudi pravilno ugotovilo, da tožničin zahtevek na vrnitev nazaj na delo k toženi stranki in vsi njeni ostali reparacijskih zahtevki nimajo pravne povezave s sklepom tožene stranke z dne 19.4.1991, ampak s kasnejšimi odločitvami tožene stranke, ki jih je tožnica sicer sodno izpodbijala, kasneje pa je vse tožbe izrecno umaknila po svojem pooblaščencu s pripravljalno vlogo z dne 27.2.1995. Na takšnem modificiranem tožbenem zahtevku s pripravljano vlogo z dne 27.2.1995 pa je tožnica še vedno vztrajala, pa tudi njen pooblaščenec, izrecno na glavni obravnavi dne 25.4.1997. Bistvena in odločilnega pomena za zakonito izdajo te izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje je ugotovitev tega sodišča, da tožnici z izpodbijanim sklepom ni prenehalo delovno razmerje, zato je izpodbijana sodba materialnopravno pravilna in zakonita, tožničine pritožbene navedbe pa niso odločilnega pomena za zakonito izdajo sodne odločbe, pa tudi ne utemeljene.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče zavrnilo tožničino pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, kot je to razvidno iz izreka te sodbe.

Pritožbeno sodišče je na podlagi 1. odst. 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99) uporabilo določbe ZPP-77, ki se je pred uveljavitvijo novega ZPP-99 smiselno uporabljal kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odst. 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 1/91-I in 45/I/94).