Jedro

To, da tožnik ni bil sam povabljen na obravnavo, je ugotovljeno, vendar s tem pravila postopka niso bila prekršena, ker se po določbi 138.čl. ZPP sodna pisanja vročajo pooblaščencu stranke, ne stranki sami, če ni v tem zakonu drugače določeno. V 293.čl. ZPP, ki obravnava razpis naroka za glavno obravnavo, o tem ni posebne določbe. 268. člen ZPP, ki ureja vabilo stranki na zaslišanje, pa ima pomen in posledice za dokazni postopek, ne pa za nastop mirovanja.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so se ponovno izpolnili pogoji za mirovanje. Zato je štelo tožbo za umaknjeno in je postopek končalo.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sklep prve stopnje. Ugotovilo je, da je vabilo za glavno obravnavo, razpisano za dne 8.6.1994 prejel tožnikov pooblaščenec dne 24.5.1994. S tem je bila tožeča stranka pravilno in pravočasno povabljena (1. odst. 138. čl. in 1. odst. 286. čl. zakona o pravdnem postopku - ZPP). Ker se tožeča stranka naroka dne 8.6.1994 ni udeležila, prav tako pa tudi ne tožena stranka, so nastopili pogoji za mirovanje postopka po 1. odst. 216. člena ZPP. Glede na predhodno mirovanje postopka po sklepu z dne 10.2.1993 se na podlagi določbe 4. odst. 216. čl. ZPP tožba šteje za umaknjeno.

Ta sklep izpodbija tožnik s pritožbo, ki jo je dne 24.10.1995 vložil neposredno na Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Sodišče je upoštevalo, da tožnik nima pravne izobrazbe in je zato štelo vlogo kot pravočasno (sedmi odstavek 113. čl. ZPP). Obravnavalo jo je kot revizijo, saj pritožba zoper sklep, izdan na drugi stopnji, ni mogoča (prvi odst. 378. čl. ZPP). V tej vlogi tožnik navaja očitke sodnikom in drugim osebam, kar ni v nobeni zvezi z zakonitostjo izpodbijanega sklepa. Nedvomno pa izraža svoje nestrinjanje z izpodbijanim sklepom in smiselno predlaga njegovo razveljavitev.

Sodišče prve stopnje je opravilo postopek po 390. čl. ZPP in je s tožnikovo vlogo ravnalo kot z revizijo. Vročilo jo je toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil. Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijani sklep v mejah razlogov, ki so navedeni v reviziji, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odst. 354. čl. ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (386. čl. ZPP). Pri tem preizkusu je revizijsko sodišče ugotovilo, da kršitve po 10. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP ni. Pravdne stranke so pravilno zastopane. Tožnikova pooblaščenca odvetnika T. H. in P. C. sta prijavila pooblastilo z vlogo z dne 12.5.1993 (l.št. 36 spisa) in prijavi priložila pravilno izpolnjeno in podpisano pooblastilo tožnika. O okoliščinah, ki bi jih bilo mogoče spraviti v zvezo z morebitnimi kršitvami določb postopka, tožnik navaja, da sam ni bil povabljen na glavno obravnavo. To, da tožnik ni bil sam povabljen na obravnavo, je ugotovljeno, vendar s tem pravila postopka niso bila prekršena, ker se po določbi 138. čl. ZPP sodna pisanja vročajo pooblaščencu stranke, ne stranki sami, če ni v tem zakonu drugače določeno. V 293. čl. ZPP, ki obravnava razpis naroka za glavno obravnavo, o tem ni posebne določbe. 268. člen ZPP, ki ureja vabilo stranki na zaslišanje, pa ima pomen in posledice za dokazni postopek, ne pa za nastop mirovanja.

Preizkus pravilne uporabe materialnega prava v tem primeru ne pride v poštev, ker temelji izpodbijani sklep izključno na predpisih, ki urejajo pravdni postopek.

Revizijski sklep temelji na določbi 393. čl. v zvezi s 400. čl. ZPP. Zakon o pravdnem postopku (Ur.l. SFRJ št. 4/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 20/90 in 27/90) se uporablja na podlagi določbe 4. čl. ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 1/91).