Jedro

Če vlagatelj vlogo sicer pravočasno dopolni, a njegova dopolnitev ni v skladu z zahtevami v pozivu sodišča, jo sodišče zavrže.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

(1) Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog predlagatelja J. Š. za ureditev medsebojnih razmerij z dne 1. 12. 2003. (2) Proti sklepu se pravočasno pritožuje predlagatelj in predlaga pritožbenemu sodišču, da ga razveljavi. Meni, da je sodišče nepopolno in napačno ugotovilo stanje postopka. V izpodbijanem sklepu prvo sodišče ni omenilo njegove vloge z dne 10. 11. 2003, navaja pa, da je bila z vlogo z dne 28. 11. 2003 dopolnjena vloga z dne 1.12. 2003, kar je pojmovno nemogoče. Ne strinja se, da v skladu s pozivom sodišča prve stopnje ni navedel nasprotnih udeležencev in njihovih naslovov, njihovih solastniških deležev v objektu in da ni predložil dokazil o lastništvu nasprotnih udeležencev. Seznam nasprotnih udeležencev je bil posredovan sodišču trikrat. Prvič ob vložitvi vloge, kjer je bil naslov vsakega udeleženca napisan ob njegovem imenu in priimku, drugič, ko je bil posredovan opis razmerja, o katerem naj odloči sodišče, in tretjič na dodatno zahtevo sodišča prve stopnje. Seznam je sestavil tako, da je najprej navedel naslov in pod naslovom imena in priimke vseh udeležencev, solastnikov stanovanj in poslovnih prostorov na tem naslovu in posebej seznam lastnikov garaž. Solastniških deležev pa ni mogel navesti, ker ti nikoli niso bili določeni. Prav določitev solastniških deležev je predmet zahtevka za sodno varstvo, ki ga zahteva. Solastniški deleži bodo ugotovljivi, ko bo prvo sodišče izvedlo vsa dejanja, ki jih je predlagal. Listine, s katerimi bi dokazoval lastništvo nasprotnih udeležencev, so v njihovi posesti in jih od njih ni upravičen terjati. Nadalje predlagatelj opozarja, da sodišče prve stopnje ni navedlo pravne podlage, na podlagi katere zahteva od njega ta dokazila. Ugovarja tudi zapisu v obrazložitvi sklepa, da je nasprotni udeleženec.

(3) Pritožba ni utemeljena.

(4) V obravnavani zadevi je predlagatelj vložil predlog za ureditev medsebojnih razmerij med lastniki stanovanj, poslovnih prostorov in garaž v večstanovanjski stavbi na naslovu G. 9 - 13a. V skladu z 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) se v nepravdnem postopku smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP), če s tem ali drugim zakonom ni drugače določeno. Po 21. členu ZNP mora predlog vsebovati opis razmerja oziroma stanja, o katerem naj sodišče odloči, dejstva, ki so pomembna za odločitev, dokaze za te navedbe ter druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga. V skladu s 1. in 2. odstavkom 105. člena ZPP pa mora biti predlog razumljiv in vsebovati vse, kar je treba, da se lahko obravnava, med drugim mora obsegati ime stranke in njen naslov, to je stalno oziroma začasno prebivališče. (5) Iz podatkov spisa je razvidno, da je bil pritožnik s sklepom sodišča prve stopnje z dne 24. 1. 2005 na podlagi 1. odstavka 108. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP pozvan, naj dopolni svoj predlog tako, da točno navede nasprotne udeležence (etažne lastnike) in njihove naslove, navede solastniške deleže vseh udeležencev postopka, predloži dokazila o njihovem lastništvu ter natančno navede opis razmerja, o katerem naj odloči sodišče. Ob tem ga je sodišče opozorilo na pravne posledice, če predloga v določenem roku ne bo ustrezno dopolnil (6. odstavek 108. člena ZPP).

(6) Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožnik predlog sicer dopolnil v postavljenem roku, vendar ga ni dopolnil v skladu z zahtevo prvostopenjskega sodišča. Njegove vloge zato kljub dopolnitvi ni mogoče obravnavati, saj ne vsebuje vseh elementov za obravnavo. Nobenega dvoma ni, da je iz seznama etažnih lastnikov stanovanj, poslovnih prostorov in garaž na G. 9 - 13 a (priloga A2 v spisu) moč razbrati, kdo so nasprotni udeleženci tega nepravdnega postopka, vendar pa predlagatelj ni navedel njihovih naslovov (kamor se vročajo sodna pisanja), to je stalnega ali začasnega prebivališča, kar je obvezna sestavina predloga (2. odstavek 105. člena ZPP). Iz seznama lastnikov stanovanj in poslovnih prostorov niso razvidni naslovi prebivališč etažnih lastnikov, pač pa le, kdo naj bi bil etažni lastnik stanovanj oziroma poslovnih prostorov na naslovu G. 9, 9a, 11, 11a, 13 in 13a. Dejstvo, da je posamezni udeleženec postopka etažni lastnik v večstanovanjski stavbi, še ne pomeni, da je naslov te stavbe tudi naslov njegovega prebivališča. Predložitev seznama lastnikov garaž, v katerem je sicer pri večini naveden njihov naslov, ne more privesti do drugačne odločitve, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje. Predlagatelj po pozivu sodišča prve stopnje ni navedel naslovov vseh etažnih lastnikov, na katere se nanaša predlog za ureditev medsebojnih razmerjih, kar je zadosten razlog za zavrženje njegovega predloga (4. odstavek 108. člena ZPP). Odločitev sodišča prve stopnje je zato pravilna in zakonita.

(7) Ker predlog kljub dopolnitvi ne vsebuje vseh obveznih sestavin, ki jih predvideva zakon, se pritožbenemu sodišču ni bilo treba posebej opredeliti do ostalih trditev, saj te po navedenem niso odločilnega pomena (prim. 1. odstavek 360. člena ZPP).

(8) Na pritožnikov ugovor, da ga je sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa napačno navedlo kot nasprotnega udeleženca, pritožbeno sodišče odgovarja, da lahko očitne pisne napake sodišče kadarkoli popravi. O popravi izda poseben sklep (328. člen ZPP).

(9) Glede na navedeno in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Uradni list SRS, št. 30/86 in 20/88 ter Uradni list RS, št. 87/02, 131/03 in 77/08. Uradni list RS, št. 73/07 - UPB3 in 45/08.