Jedro

Kolikor osebni načrt dopušča izhod iz zavoda, pa šesti odstavek 77. člena ZIKS-1 jasno določa, da stroške izhoda iz zavoda, s spremstvom pooblaščene uradne osebe, plača obsojenec, če obsojenec brez svoje krivde nima sredstev za plačilo pa te stroške plača zavod. Zavodi so dolžni zagotoviti brezplačno pravno pomoč obsojencem.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Ljubljani (v nadaljevanju Organ za BPP) zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za oprostitev stroškov prevoza iz Zavoda za prestajanje kazni zapora na glavno obravnavo v pravdnem postopku Okrajnega sodišča v Trbovljah (pravilno Okrajno sodišče v Trebnjem) P 36/2019 dne 27. 8. 2020. 2. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je prosilec podal prošnjo za dodelitev BPP za oprostitev stroškov prevoza iz ZPKZ Maribor na glavno obravnavo, ki je že razpisana, zaradi česar je Organ za BPP glede na to, da je bila obravnava razpisana za 27. 8. 2020 nadaljeval z vsebinskim odločanjem ali navedena sprememba dejanskega stanja narekuje drugačno odločitev glede na dejstvo, da je v zadevi II U 130/2020 z dne 8. 7. 2020 bila tovrstna prošnja prosilcu že pravnomočno zavrnjena.

3. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je pristojni organ za BPP po vpogledu v elektronski vpisnik BPP Okrožnega sodišča v Novem mestu ugotovil, da je bila prosilcu z odločbo BPP 61/2018 dodeljena BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v navedeni pravdni zadevi. Organ za BPP pa nadalje pojasnjuje, da ima prosilec možnost, v skladu s šestim odstavkom 77. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS), uveljavljati plačilo stroškov izhoda obsojenca iz zavoda s spremstvom pooblaščene osebe iz zavoda, kolikor obsojenec brez svoje krivde nima sredstev. Iz odločbe izhaja, da to velja tudi za kritje stroškov izhoda obsojenca na posamezne naroke glavne obravnave v pravdnem postopku, kjer obsojenec nastopa kot stranka. Tako organ pojasnjuje, da v luči 3. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči ( v nadaljevanju ZBPP) v povezavi z 211. členom ZIKS-1, pristojni organ za BPP ugotavlja, da je prosilčeva pravica do oprostitve stroškov prevoza iz zapora oziroma izhoda iz zapora, tudi za potrebe sodelovanja v sodnih postopkih, iz razloga slabega premoženjskega stanja oziroma dohodkovnega stanja, varovana s posebnim zakonom, to je ZIKS-1, zaradi česar dodelitev BPP do določbah ZBPP prosilcu za te stroške, z namenom zagotavljanja možnosti njegove udeležbe na narokih glavne obravnave, ni potrebna za uresničevanje prosilčeve pravice do sodnega varstva, saj se v konkretnem primeru kritje stroškov omogoča z določbo šestega odstavka 77. člena ZIKS-1 in tako drugačna odločitev ne bi bila skladna s 1. in 3. členom ZBPP. Po mnenju tožene stranke bi drugačna odločitev z vidika 3. člena ZBPP in z vidika načela pravne varnosti oziroma medsebojne skladnosti pravnih norm pomenila nedopustno podvajanje možnosti zaprositi za oprostitev oziroma kritje stroškov izhoda iz zapora.

4. Iz izpodbijane odločbe še izhaja, da je Organ za BPP prosilca seznanil, da ima v skladu z določili ZIKS-1 tudi na voljo pravno varstvo, kolikor morebitna zavrnitev kritja stroškov izhoda za prosilca po njegovem mnenju ne bi bila utemeljena.

5. Nadalje je Organ za BPP v nadaljevanju odločbe še dodatno pojasnil, da dejstvo, da je v predmetni pravdni zadevi bila razpisana glavna obravnava za 27. 8. 2020 ne vpliva na nosilne razloge, ki narekujejo zavrnitev dodelitve BPP za oprostitev stroškov prevoza prosilca iz zapora po določbah ZBPP, prav tako pa na to ne vpliva predhodna dodelitev BPP v tovrstni obliki v drugih preteklih zadevah, saj je potrebno vsako prošnjo za BPP oziroma upravno zadevo obravnavati glede na konkretne okoliščine točno določenega primera, upoštevaje tudi dopustnost in nujnost sprememb upravnopravne prakse pri odločanju nosilcev javnih pooblastil. 6. Tožnik vlaga tožbo in navaja, da ne drži, da ima zagotovljeno BPP po posebnem zakonu, saj 77. člen ZIKS-1 določa ugodnosti obsojenca, kamor pa kritje stroškov prevoza na sodišče ne sodi. Tožnik še navaja, da ZIKS-1 tudi ne določa pravice tožnika do udeležbe na sodišču ter dodaja, da ZIKS-1 ne določa pravice tožnika do udeležbe na sodišču, zaradi česar sodišču predlaga, da tožbi ugodi.

7. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču predložila predmetni upravni spis.

8. Tožba ni utemeljena.

9. Tožnik je v predmetni zadevi podal vlogo za dodelitev nujne brezplačne pomoči, ki jo ZBPP ureja v 36. členu, po katerem mu, če bi zaradi odločanja o prošnji za brezplačno pravno pomoč ali zaradi postopka za sestavo ali vložitev prošnje prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje, pristojni Organ za BPP, po presoji izpolnjevanja pogojev iz 24. člena istega zakona, ne glede na njegov materialni položaj, nemudoma dodeli BPP samo za tisto dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam (nujna brezplačna pomoč).

10. Namen BPP je, v skladu s 1. členom ZBPP, uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. BPP po navedenem zakonu pomeni pravico upravičenca do celotne ali delne zagotovitve sredstev za pokritje stroškov za pravno pomoč in oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. V skladu z 2. členom se BPP dodeli na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa navedeni zakon.

11. Kot je že zgoraj navedeno se, v skladu s 36. členom ZBPP, pri predlogu za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči takšna BPP dodeli samo za tisto dejanje, ki je nujno potrebno, v skladu s četrtim odstavkom 36. člena istega zakona pa strokovna služba za BPP preveri materialni položaj prosilca v 15. dneh po dodelitvi nujne BPP.

12. Pri nujni BPP gre torej za dodelitev BPP zaradi postopka za sestavo in vložitev prošnje, zaradi katere bi prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje. Sodišče ugotavlja, da v predmetnem postopku niso bili izpolnjeni pogoji za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči, in sicer iz razlogov, kot jih v izpodbijani odločbi navaja tožena stranka in se sodišče v skladu z 71. členom ZUS nanje v celoti sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), pri tem pa sodišče še dodaja:

13. Sodišče se strinja z navedbo tožnika, da je prisotnost na obravnavi tožnikova njegova pravica, saj pravica do izjave zagotavlja, da je vsakomur omogočeno priti do besede v postopku, ki se nanaša na njegove pravice in pravne interese. Navedeno namreč zagotavlja, da je stranka subjekt in ne samo objekt postopka. Najpomembnejši del pravdnega postopka, v katerem pride do izraza pravice do izjave je glavna obravnava, zaradi česar morajo imeti stranke možnost, da se udeležijo glavne obravnave in se na njej izjavijo,1 saj gre na ta način za enako varstvo pravic strank iz 22. člena Ustave RS,2 vendar je tudi ta pravica lahko omejena z načinom udeležbe na obravnavi oziroma načinom izhoda obsojenca, ki je določen v Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS-1), saj drug zakon načina izhoda obsojenca iz zapora ne ureja. Tako je stvar osebnega načrta obsojenca (ki ga po ZIKS-1 izdela direktor Zavoda za prestajanje kazni) tisti, ki določa, na kak način se zaporniku omogoči udeležbo na obravnavi (77. člen ZIKS-1). V skladu s tretjim odstavkom 77. člena ZIKS-1, se pri odločanju o dodelitvi posamezne vrste ugodnosti, poleg kriterijev iz prvega odstavka istega člena, upošteva tudi osebnost obsojenca, nevarnost pobega, vrsto in način storitve kaznivega dejanja, način nastopa kazni, mogoče odprte kazenske postopke, pa tudi druge okoliščine, ki kažejo na možnost zlorabe dodeljenih ugodnosti, zaradi česar je mogoče, da je dostop do obravnave organiziran preko videokonference ali na kak drug način in v takšnem primeru stroški obsojenca za prihod na obravnavo niti niso potrebni. Kolikor pa osebni načrt dopušča izhod iz zavoda, pa šesti odstavek 77. člena ZIKS-1 jasno določa, da stroške izhoda iz zavoda, s spremstvom pooblaščene uradne osebe, plača obsojenec, če obsojenec brez svoje krivde nima sredstev za plačilo pa te stroške plača zavod. Nenazadnje iz 211. člena ZIKS-1 izhaja, da so zavodi dolžni zagotoviti brezplačno pravno pomoč obsojencem.3 Sodišče na tem mestu pripominja, da je udeležba posameznika kot stranke postopka na glavni obravnavi nedvomno njegova pravica, vendar je ta njegova pravica izhoda na eni strani omejena s svobodo gibanja, kolikor je to potrebno za izvršitev kazenske sankcije, na drugi strani pa ima obsojenec položaj pravnega subjekta in pravico do izhoda, ki je v konkretnem primeru za obsojenca urejena samo v določilih ZIKS-1 in je torej pravica do udeležbe omejena z načinom izhoda, ki je določen v ZIKS-u, in ki smatra izhod kot ugodnost, da torej obsojenca spremlja pooblaščena uradna oseba ali na kak drug že zgoraj navedeni način.

14. Sodišče pripominja, da glavne obravnave v navedeni zadevi ni izvedlo iz razloga, ker je bilo mogoče odločiti na podlagi dokumentacije v spisu in tako dejanskega stanja ni bilo potrebno dopolnjevati, dejansko stanje pa med stranka niti ni bilo sporno, saj je v obravnavani zadevi šlo za presojo pravilne uporabe materialnega prava in za pravno vprašanje ter presojo pravnih norm, stališč in njihovih razlag, ki jih je sodišče zavzelo že v primerljivih zadevah, zato je odločilo na seji senata (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

15. Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. 1 Enako VSL IV Cp 1361/2011 z dne 25. 5. 2011. 2 Iz 22. člena Ustave RS izhaja tudi pravica do enakopravnosti pravdnih strank. V pravdnem postopku mora vsaka stranka imeti možnost predstaviti svoja stališča, vključno z dokazi, pod pogoji, ki je ne postavljajo v slabši položaj nasproti drugi stranki. (Komentar Ustave RS k 22. členu, točka 58). 3 Enako tudi Varuh človekovih pravic, Udeležba obsojenca v pravdnem postopku, z dne 15. 10. 2008.