Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, saj to izhaja iz podatkov in listin v upravnih spisih, da dne 4.8.2008, ko je tožnik vložil novo (tretjo) prošnjo za mednarodno zaščito, ki zajema tudi subsidiarno zaščito, še ni bilo pravnomočno odločeno o njegovi drugi prošnji za mednarodno zaščito z dne 13.7.2008, saj je bila sodba prvostopnega sodišča, izdana dne 20.8.2008, tožnikovo pritožbo zoper navedeno sodbo pa je pritožbeno sodišče zavrnilo s sodbo, z dne 4.9.2008. Tem ugotovitvam tožnik ne ugovarja niti v tožbi niti v pritožbi zoper izpodbijano sodbo. Zato tudi pritožbeno sodišče meni, da je, glede na tako ugotovljeno dejansko stanje, tožena stranka v izpodbijanem sklepu z dne 8.8.2008 pravilno uporabila določbo prvega dela 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP, da se o isti stvari že vodi upravni ali sodni postopek, v zvezi z 2. členom ZUP, da gre za isto upravno zadevo in prošnjo na tej podlagi pravilno zavrgla.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 – sklep US) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper sklep tožene stranke z dne 8.8.2008. Z navedenim sklepom je tožena stranka, na podlagi 4. točke 1. odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), zavrgla namero tožnika za vložitev zahteve za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji. S sklepom (2. točka izreka sodbe in sklepa) je sodišče prve stopnje tožnika oprostilo plačila sodnih taks.

Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ugotavlja, da iz upravnih spisov izhaja, kar je tožena stranka v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovila, da je tožnik dne 28.10.2007 vložil prvo prošnjo za priznanje mednarodne zaščite. Odločba tožene stranke, s katero je prošnjo tožnika zavrnila, je dne 25.2.2008 postala pravnomočna. Iz upravnih spisov tudi izhaja, da je tožnik dne 13.7.2008 podal nov zahtevek za uvedbo postopka priznanja mednarodne zaščite, katerega je tožena stranka s sklepom z dne 23.7.2008 zavrgla. Zoper odločitev tožene stranke je tožnik vložil tožbo na sodišče prve stopnje, ki o njej še ni odločalo. Dne 4.8.2008 pa je tožnik vložil prošnjo za subsidiarno zaščito v Republiki Sloveniji. Tako ugotovljenemu dejanskemu stanju tožnik v tožbi ne ugovarja. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje je tožena stranka v izpodbijanem sklepu, po mnenju sodišča prve stopnje, pravilno uporabila določbe prvega dela 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP (da se o isti stvari že vodi upravni ali sodni postopek) v zvezi z 2. členom ZUP (da gre za isto upravno zadevo: vložitev ponovne prošnje za priznanje mednarodne zaščite). Ker tožena stranka tožnikove ponovne prošnje ni zavrgla na podlagi določbe 56. člena Zakona o mednarodni zaščiti (ZMZ), tožbeni ugovori na njegovo odločitev ne morejo vplivati in jih sodišče prve stopnje kot neutemeljene zavrača. Tožnik v pritožbi zoper izpodbijano sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) navaja, da je, ko bi se moral vrniti v izvorno državo (Srbijo), po telefonu izvedel, da so se razmere še poslabšale in da ga intenzivno išče četniška trojka. Sodišče prve stopnje bi ga moralo zaslišati o teh okoliščinah, da bi se o njih prepričalo, saj so pomembne za razsojo. Tožena stranka pa mu bo morala dovoliti obravnavanje njegove prošnje za priznanje mednarodne zaščite. Predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi, razveljavi izpodbijano sodbo in naloži sodišču prve stopnje ponovno obravnavanje in odločanje.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi pravilna in zakonita.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, saj to izhaja iz podatkov in listin v upravnih spisih, da dne 4.8.2008, ko je tožnik vložil novo (tretjo) prošnjo za mednarodno zaščito, ki zajema tudi subsidiarno zaščito, še ni bilo pravnomočno odločeno o njegovi drugi prošnji za mednarodno zaščito z dne 13.7.2008, saj je bila sodba prvostopnega sodišča, U 1749/2008-7 izdana dne 20.8.2008, tožnikovo pritožbo zoper navedeno sodbo pa je pritožbeno sodišče zavrnilo s sodbo, št. I Up 415/2008 z dne 4.9.2008. Tem ugotovitvam tožnik ne ugovarja niti v tožbi niti v pritožbi zoper izpodbijano sodbo. Zato tudi pritožbeno sodišče meni, da je, glede na tako ugotovljeno dejansko stanje, tožena stranka v izpodbijanem sklepu z dne 8.8.2008 pravilno uporabila določbo prvega dela 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP, da se o isti stvari že vodi upravni ali sodni postopek, v zvezi z 2. členom ZUP, da gre za isto upravno zadevo in prošnjo na tej podlagi pravilno zavrgla.

Pravilna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, saj ima podlago v podatkih in listinah v upravnih spisih, da tožena stranka tožnikove ponovne prošnje ni zavrgla na podlagi določbe 56. člena ZMZ, zato niso upoštevani tožbeni in pritožbeni ugovori, ki se nanašajo na pogoje, določene s 56. členom ZMZ.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 zavrnilo tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) sodišča prve stopnje.